Ne vem zakaj, vendar samo tam lahko ure v popolni koncentraciji odmikam obešalnik za obešalnikom in izbiram med jopicami, oblekami, jaknami, trenči, majicami, …, čevlji in torbice pridejo na koncu, kot češnja na vrhu torte - ni lepšega, ko k izbrancem najdeš še popolne sandale in še lepšo torbico. Ko imam v roki pet kosov, grem v garderobo. Pomerim, vrnem, shranim in spet znova, vse dokler trgovine ne poskeniram čez in po čez.

To nedeljo sem bila v Diffusione Tessile v Miljah. To ni moj najljubši outlet, je pa najbližji, še posebej takrat, ko se na nedeljsko kosilo odpravimo v Ankaran. Ko gredo ta majceni po kosilu spat ali na sprehod z nono, se vame naseli nek šoping nemir in že sem čez mejo. Tokrat sem šla z namenom, da si najdem denarnico in sončna očala. Glede na to, da jih izgubljam kot za stavo (zadnje Jacobsove niso zdržale niti dobre tri mesece), zanje ne dam več kot 60 €. Domov sem se vrnila s trenčom, cvetlično poletno obleko in cokli. Brez denarnice in očal.

"To je za službo, veš?", sem nakup opravičila mojemu, ki je moj prihod z vrečkami komentiral  s pomenljivim nasmehom. "Pišem o outletih, na blogu."

In ker me bosta ta vikend na poti v Bologno k sebi klicala še dva (Veneto Designer Outlet, Outlet Castel Guelfo) zbiram najboljše izgovore za njihov obisk.
 
Moje nove pridobitve: trenč (tokrat v bež različici) in obleka. Po mestu bom tudi cokljala.
(Fotografija: Petra Windschnurer)