So vaše tapete in zidovi obrabljeni? Čestitamo, ste v trendu.
Neurejene tapete in obrabljene površine niso več napake, ki jih je v domu treba popraviti. Notranji opremljevalci jih namreč pozdravljajo. Preberite, zakaj.
Ideja 'neopremljenega' doma razkriva sledi preteklosti, saj lahko opazujemo različne barvne plasti sten in obrabljenih tapet. Te so zaželene in želje po njihovi prenovi ni, saj delujejo kot priznanje zgodovini doma, v katerem živimo.
Seveda govorimo o starejših in ne na novo zgrajenih domovih. Arhitekt in oblikovalec Rabin Hage je razkril, kako odkriti mogočne in stare hiše. Njegov hotel Rough Luxe v Londonu, ki ga je odprl leta 2008, je svoje mesto našel v gregorijanski vrstni hiši v četrti King's Cross v Londonu. Po naključju je odkril več plasti tapet v sobah. »Očaran sem bil nad tem, kar je nastalo, ko smo lupili tapete – tapete so druga na drugi puščale odtise vzorcev. Z njimi se je vse začelo,« je povedal. Tudi stare talne ploščice so zbrusili in razkrili sledi starih barv. »Hišo smo prenovili tako, da smo odkrivali stare plasti, namesto da bi jih dodajali,« je pojasnil Hage. »Mislim, da bi morali spoštovati barve, vzorce in plasti preteklosti. Star ročaj vrat ali stena, zbledela na soncu, sta nekaj plemenitega. Vse to so namreč pokazatelji človeške šibkosti in minevanja.«
Tako Hage kot Axel Vervoordt, belgijski notranji oblikovalec, pravita, da je želja po avtentičnosti ključ do uspeha novega stila. »Vse stvari bi morale biti pristne in resnične, kot jih je ustvaril čas,« pravi Vervoordt, sicer privrženec japonske filozofske smeri wabi-sabi, ki slavi lepoto napak. »Nepopolni notranji prostori so privlačni, ker v nas vzbujajo občutek miru, ko stvari sprejmemo takšne, kot so. So popolno nasprotje buržoazije,« gre še korak dlje in tak način dekorja označi za novo razkošje. »Razkošje ne pomeni kopičenja stvari in zbiranja dragih umetnin,« pravi. »Razkošje pomeni spoštovanje unikatnosti objektov in njihovih zgodb, ki sežejo v preteklost. Ljudje se želijo pokazati z rušenjem starih stavb in grajenjem velikih, egocentričnih domov; a veliko bolje je pustiti, kar nam je dano, in to prilagoditi sebi. Le kdo smo, da imamo pravico brisati sledi predhodnih rodov?«
V skladu s to filozofijo nepopolni notranji prostori niso le lepi, ampak tudi moralno sprejemljivejši in okolju prijaznejši. Namesto da dodajamo reči v že tako kaotičen
svet, raje poskušajmo ustvariti kar največ iz tega, kar nam je dano. S tem bomo prihranili tudi denar, saj je predelava običajno cenejša kot kupovanje novih stvari.
Če imate srečo in ste lastnik doma, ki v sebi skriva preteklost, je tak pristop skoraj neizogiben; seveda pa je od posameznika do posameznika drugačen. »Vsak mora namreč delati s stvarmi in materiali, ki jih v domu ima,« pravi Hage, ki je tudi svetovalec za prenove in uporabo starih materialov. Pri tem se spomni na projekt v Oxfordshiru, kjer je star, polomljen skedenj predelal v hišico z notranjim bazenom le z uporabo starih opek in lesa. Tudi Vervoordt pri svojih projektih uporablja že dane elemente. Tako je opremil podstrešno stanovanje v Greenwich Hotelu Roberta de Nira v New Yorku. Ta odraža duh preteklosti nekdanje industrijske četrti s pomočjo lesenih stebrov, pohištva in kamina, narejenega iz domačega kamna.
Drugi projekti predstavnikov 'neopremljenega stila', na katere moramo biti pozorni, so tudi kensingtonški dom Luciana Freuda, kjer olupljene stene razkrivajo stari gregorijanski omet v barvi limete. Tu je še grad Astley iz 12. stoletja, ki ga je opremilo podjetje Witherford Watson Mann in za to prejelo nagrado RIBA Stirling Prize za dosežke v arhitekturi. To je prvi restavracijski projekt, ki je v 18-letni zgodovini podeljevanja nagrad dosegel tak uspeh. Ne smemo pa pozabiti niti na prelep grad v kraju Angouleme v Franciji. Če vas njegove stene ne bodo prepričale o lepoti starega, vas ne bo nič.
Tekst: Lučka Bajs
Foto: Marcus Peel in Profimedia
Preverite še, kakšni so najnovejši trendi ličenja.
