Kako je čudežna voda iz Kölna postala največja dišavna osvežitev na svetu.
Kako je čudežna voda iz Kölna postala največja dišavna osvežitev na svetu.
Če vprašate povprečnega Američana, kaj je to cologne, vam bo po vsej verjetnosti odgovoril, da je to moški parfum, saj v njihovem pogovornem jeziku cologne pomeni prav to. Razgledan Francoz vam bo povedal, da je eau de cologne nastal po tradicionalni recepturi zdravilne vode na bazi esenc limone, bergamotke, nerolija, rožmarina in sivke ter da vsebuje le zgornjo in srednjo noto. Kot primer vam bo morda navedel kolonjsko vodo, s katero je Napoleon Bonaparte rad odišavil svoje jahalne škornje, ali Eau de Cologne Impériale iz leta 1853, ki jo je na svoji poroki nosil Napoleon III.
Gotovo bo še dodal, da so si jo izmislili Francozi. Nemec pa vam vam bo odgovoril s samo štirimi številkami: 4711. In pri tem mislil na Kölnischwasser. Za parfumskega tehnika izraz eau de cologne označuje koncentracijo dišavnega olja v alkoholu: pet odstotkov za kolonjsko vodo, deset odstotkov za toaletno, 15 odstotkov za parfumsko vodo in 20 odstotkov za parfumski ekstrakt ali parfum. Strokovnjaku za marketing beseda cologne pomeni bolj svežo različico nekega parfuma.
Kolonjska voda je bila prvič omenjena v Firencah v 16. stoletju pod imenom Aqua Mirabilis, čudežna voda. Tedaj naj bi namreč zdravila bolečine v želodcu, uporabljali so jo kot pomirjevalo, kot vodico za čiščenje zob in kot univerzalno dezinfekcijsko sredstvo. Od tu si dišavno zgodovino čudežne vode pripisujejo tako Nemci kot Francozi. Zadnji trdijo, da je leta 1729 italijanski emigrant in lekarnar v nemškem mestu Köln (ker je takrat mejil na Francijo, so ga imenovali Cologne) začel proizvajati čudežno vodo, ki jo je v čast svojega mesta poimenoval Eau de Cologne.
Njegov nečak Jean Marie Farina se je leta 1806 odselil v Pariz in tam na trg poslal francosko različico kolonjske vode s svojim podpisom. Konec 19. stoletja sta recepturo odkupila poslovneža Roger in Charles Gallet.
Po nemški različici pa je poslovnež Wilhelm Mülhens za svoje poročno darilo dobil formulo čudežne vode od kartuzijanskega meniha. Ta ga je tako navdušila, da se je odločil za pravi posel s proizvodnjo v ulici Glockgasse v Kölnu. Ko so Francozi leta 1796 okupirali mesto, so vsako zgradbo označili s številko. Tovarna čudežne vode je dobila številko 4711, kar je postal zaščitni znak nemške Kölnischwasser. Ko je Napoleon leta 1810 zahteval razkritje vseh zdravstvenih receptur, je Mülhens zaščitil svojo skrivno recepturo in znamko Echt Kölnisch Wasser deklariral kot dišavo za zunanjo uporabo. Prav Napoleon sodi med največje oboževalce dišave, na svojem jahalnem škornju je nosil celo dodatno šatuljo za to stekleničko. Na izbranem seznamu strank so se kmalu znašli tudi cesarji in kralji, ruski carski dvor ter Goethe in Wagner.
Začel se je zmagovalni pohod blagovne znamke, ki je kmalu postala številka ena na svetu. Odpirala so se zastopništva na Dunaju in v New Yorku ter depandanse na vseh koncih sveta. Leta 1840 polno naložene trgovske ladje z zaboji znamke 4711 zapuščajo severnomorska pristanišča in se odpravljajo na pot proti pristaniščem Indijskega oceana.
V neverjetno hitrem času je blagovna znamka 4711 v svetu parfumov ustvarila izdelek mednarodne razsežnosti. To podjetje je tudi prvo zamenjalo tedanje stekleničke po imenu Rosoli, ki jih je bilo mogoče hraniti le v ležečem položaju, za slavno Molanusovo stoječo stekleničko. S svojo šesterokotno obliko steklenička omogoča transport in namestitev velikih etiket, prvič tudi barvnih, in sicer modro-zlatih, ki se uporabljajo še danes. Že leta 1869 se izdelovalci dišave udeležujejo nabiranja cvetov na cvetličnih poljih v Grassu, da bi zagotovili kakovostne sestavine, medtem ko takratni lastnik podjetja, P. P. Mülhens, veliko potuje tudi v Indijo, Azijo in na Orient, da bi našel čim več novih aromatičnih navdihov.
V tem času nastanejo številne dišave, kot sta Heliotrop in Shahi. V času industrijske revolucije v začetku 20. stoletja pride v svetu dišav do revolucionarne inovacije. Priljubljene cvetne parfume nadomestijo nove fantazijske dišave, ki jih je bilo mogoče izdelati z novimi postopki: tako ustvarjalci istočasno, tudi Coco Chanel, oblikujejo nove kompozicije dišav, za kar se lahko zahvalijo na novo odkritim aldehidom. Leta 1921 sta prišli na trg dišavi Chanel No. 5 in Tosca znamke 4711, ki sta postali najbolj prodajana parfuma na svetu.
Preberite še: Kako izbrati pravi parfum?
Skrivnost svežine in uravnoteženosti: dišava
Natančna kompozicija dišave 4711, Echt Kölnisch Wasser, je strogo varovana skrivnost. Med izbranimi sestavinami so eterična olja, znana po aromaterapevtskih učinkih. Bergamotka, limona in pomaranča skrbijo za svežo uverturo in poživljajoče doživetje: lahke zgornje note dajejo dišavi značilen in prijeten vonj. Sivka in aromatični rožmarin sproščata in krepita živce. Dragoceno eterično olje neroli, pridobljeno iz cvetov grenke pomaranče, pomirja in obenem skrbi za pozitivno razpoloženje. Dišavo lahko uporabljamo za vdihavanje in sproščanje – zajetno količino nanesemo na roke in z njo narahlo masiramo tilnik in sence.
4711 Echt Kölnisch Wasser je od leta 2006 v rokah stolberške parfumske hiše Mäurer & Wirtz. Krovno blagovno znamko 4711 se nenehno neguje in razvija z inovativnimi koncepti, kot sta prestižna blagovna znamka Acqua Colonia in koncept dvojnega vonja Wunderwasser. Klasična dišava 4711 Echt Kölnisch Wasser pa še danes prepričuje s svojo nespremenjeno, preizkušeno in skrivno recepturo ter ostaja ena od najbolj priljubljenih dišav na svetu.
Zadnjih nekaj let se je beseda cologne začela dodajati tudi imenom parfumov. Pri tem se je prekinilo tradicijo, tako v recepturi (brez sivke, rožmarina ali materine dušice) kot v koncentraciji (nekateri primerki kolonjske vode prihajajo v različici eau de toilette in celo eau de parfum).
Besedilo Ivo Parać in Petra Windschnurer
Preberite še: Petra Windschnurer: "Občutek, da ti spomin polzi iz rok, je verjetno neprijeten ..."
