Predavateljica in svetovalka s področja (telesne) samopodobe in čutne vzgoje, dr. Lucija Čevnik, s katero redno sodelujemo, nam je tokrat pripravila 4 spodbude, ki razvijajo otrokovo pozitivno telesno samopodobo. Vredno branja.
4 spodbude, ki razvijajo otrokovo pozitivno telesno samopodobo:
1. Naj lepota ne bo pogost ali edini kompliment deklicam
Najpogostejši kompliment, ki ga poklanjamo deklicam, se vrti okoli njihovega telesnega videza. Lepa, luštna, simpatična, princeska so pohvale, ki jih delimo mladim ženskam. Čeprav gre za čisto dobronamerne poklone, ima takšno početje precej negativnih posledic.
Z neprestanim poudarjanjem »lepote«, ženskam že v najzgodnejšem obdobju življenja sporočamo, da je zunanji izgled nadvse pomemben - če ne celo najpomembnejši. Učimo jih, da je biti lepa, vrednota najvišje kategorije, od katere sta odvisna tako uspeh kot življenjska sreča.
Ni čudno, da deklice na vprašanje: »Kaj si želiš postati, ko odrasteš,« odgovarjajo: »Hočem biti lepa.« Ker pa je »lepota« precej izmuzljiva lastnost, je pomembno, da pri deklicah (in seveda tudi fantih) poudarjamo druge pozitivne karakteristike. Pozabljamo, da je biti iznajdljiva, duhovita, domiselna, pogumna, odločna, samostojna, precej bolj primerna vsebina komplimentov mladim ženskam, kot zgolj biti »lepa«.
2. Otrok naj soodloča pri izbiri lastne garderobe
Dovolite otroku, da sam izbere kose oblačil, ki jih želi obleči. Vsi imamo svoj stil in okus oblačenja, tudi otroci, čeprav pogosto vztrajamo, da smo starši tisti, ki vemo, kaj je zanje najbolje.
Otroci so res pravi modni mojstri v kombiniranju najbolj nenavadnega in nekonvencionalnega. Barvna kombinacija izbranih kosov se lahko pogosto kosa s samo mavrico! Vendar je izkušnja, da otrok izbere in sam odloča o sebi, zanj neprecenljiva. S tem, ko mu dajemo možnost, da se odloči, mu sporočamo, da zaupamo njegovi izbiri.
Naš vpliv naj bo pri tem omejen. Svobodno povejmo, da nam izbira kdaj ni najbolj simpatična, svetujemo in priporočajmo otroku, kako bi modno kombinacijo izvedli mi, vendar ne vztrajajmo pri svojem, temveč spoštujemo, kar je otrok izbral sam. Naj bo lastna izkušnja (pozitivna ali negativna) tista, na kateri bo gradil svoje nadaljnje izbire.
S svobodo izbire ga obenem učimo, da zna prisluhniti svojim občutkom in počutju ter da ni važno, kaj si o njej misli okolica. Največji korak pri tej odločitvi, pa moramo pogosto storiti starši sami. Mi smo tisti, ki se najpogosteje soočamo z nelagodjem ob misli, kaj si bodo drugi mislili o nas, ki smo dopustili »čudno« opravo, v katero je oblečen naš potomec.
3. Naučite otroka, da njegova vrednost ni odvisna od mnenj drugih
Starši najbolj trpimo, ko vidimo svojega otroka žalostnega in prizadetega. Vse bi naredili, da bi ga obvarovali in zaščitili pred situacijo, ki mu povzroča bolečino. Kadar otrok prejme kritiko na račun svojega telesnega videza, je to lahko zanj nadvse neprijetna izkušnja. Zato je pomembno, da kadar se nam otrok zaupa, nanjo pravilno odreagiramo.
Predvsem moramo obvladati svoja čustva, ki v takšni situaciji privrejo na dan. Pogosto se v nas prebudijo podobne potlačene situacije iz našega otroštva, ki nas čustveno preplavijo. Otroka poskušamo obvarovati, zato stresamo bes na osebo, ki je verbalno prizadela našega otroka. Veliko staršev se odzove tudi tako, da skuša pri otroku odpraviti »pomanjkljivost«, na katero je letela kritika. Takrat mame svoje hčerke vodijo v fitnes, plačujejo jim lepotne operacije in različne strokovnjake za prehrano in telesno vadbo. A nobeden od obeh pristopov otroku ne bo odvzel povzročene bolečine in mu olajšal trpljenja.
V takšnih situacijah je pomembno, da otroka odvrnemo od primerjanja z drugimi. Poskušamo mu predočiti, da mnenje nekoga nima prav nič opraviti z njegovo vrednostjo. Naučiti ga moramo, da imajo ljudje sicer pravico do svojega mnenja, a to mnenje, je zgolj mnenje. Otrok mora spoznati, da se njegova vrednost ne more meriti skozi telesni videz. Skupaj z njim poiščimo njegove kvalitete in jih izpostavimo. S tem ga oborožimo, da se lahko v življenju lažje in samostojneje spopada z različnimi kritikami in neugodnimi življenjskimi situacijami.
4. Pokažite otroku, da telo ni obešalnik, temveč čudovit instrument
V neprestanem pehanju za doseganjem »idealnega« telesnega videza vse prepogosto pozabljamo, kako čudovit instrument je naše telo. Namesto, da bi z njim raziskovali svet okoli sebe, nas skrbi, kako se mi kažemo svetu, kako svet vidi nas.
Poleti se obremenjujemo ali je obseg naših stegen primeren, da stopimo na plažo, pri tem pa pozabljamo, da so nam noge bile dane zato, da nas nosijo skozi življenje. Da z njimi tečemo, skačemo in se veselimo novih življenjskih poti. Pomembno je, da tudi otrok spozna, da je telo edinstven instrument, ki nam ni bil dan le za krašenje, ampak predvsem z namenom, da z njim spoznavamo svet, občutimo, uživamo in ga pri tem ohranjamo prožnega, zdravega in vitalnega.
Pripravila dr. Lucija Čevnik, predavateljica in svetovalka s področja (telesne) samopodobe in čutne vzgoje
Za splet priredila Ajda Hovnik Plešej
Preberite še: "Ni nadzor tisti, ki nas povezuje, ampak je to ljubezen." (iskrena zgodba Maje in njene mame)
Priporočamo tudi: Kaj če so to nebesa: "Kako pomembno je, da se ljubim in sem vredna!"
){kind=link}