Čeprav je oskarjevski veliki zmagovalec Umetnik posnet v črno-beli tehniki, je moral biti oblikovalec kostumov Mark Bridges pri svojem delu pozoren tako na barvo kot na teksturo materialov oblačil.
Ustvarjanje garderobe za ta nemi črno-beli poklon Hollywoodu, nekakšno ljubezensko pismo Tovarni sanj, ki se dogaja na prelomu iz 20. v 30. leta prejšnjega stoletja, je bilo za Bridgesa precejšen zalogaj, saj je moral ostati zvest modi tega obdobja, hkrati pa zagotoviti, da bodo kostumi zaživeli na platnu.
Bridges je za agencijo AFP pred Oskarji povedal, da je moral ustvariti "resničen svet za igralce, v katerem so lahko živeli svoje namišljeno filmsko življenje", obstajala pa je tudi možnost (sicer zelo majhna), da bodo na določenih trgih po svetu film želeli videti v barvah.
Tkanina kot sredstvo izražanja
Zato je ta ameriški kostumograf z barvami ravnal enako kot pri katerem koli drugem filmu, še več pozornosti kot sicer pa je moral posvetiti tkaninam. "Zgodbo sem moral pripovedovati prav z različnimi teksturami - to je bil moj jezik," pojasnjuje.
Za dramatičen učinek se je, medtem ko je s kostumi režiserju in scenaristu Michelu Hazanaviciusu pomagal pripovedovati zgodbo o vzponu in padcu zvezdnika nemega filma Georgea Valentina (Jean Dujardin) in o tem, kako ga iznajdljiva Peppy Miller (Berenico Bejo) le prepriča, da je čas za vstop v obdobje zvočnih filmov, poigraval s kontrasti.
Na začetku filma, ko je Millerjeva le Valentinova velika oboževalka in še ne tudi sama filmska zvezdnica, so njena oblačila precej običajna, zaradi česar nam je takoj jasno, kje je njeno mesto v hollywoodski hierarhiji. Tudi kroji in prileganje kostumov se spreminjajo skupaj z liki: bolj premožni in uspešni ko so, bolje jim oblačila pristajajo.
Večino kostumov za film so izdelali na novo, saj tkanine iz preteklosti pač ne bi prestale napornega snemalnega urnika, še dodaja Bridges. Za igralce v manjših vlogah pa je za oblačili pobrskal po velikanskih kostumskih arhivih v Los Angelesu, saj so imeli skromen snemalni proračun, ki ga niso smeli obremenjevati še s prevelikimi stroški izdelovanja kostumov.
A takšnih skrbi zdaj, ko je Umetnik očaral vse na svoji poti, tudi Ameriško filmsko akademijo, ki mu je namenila oskarja za najboljši film, za ustvarjalce gotovo ne bo več.
