SOS za zapravljivke - ko nakupi zagrenijo življenje

Če se vam še nikoli ni zgodilo, da bi stali pred polno omaro in objokovali svojo usodo, ker nimate nič za obleči, potem lahko mirno preskočite teh nekaj strani.

Podobno velja tudi za tiste, ki ste vedno znali izbrati idealen kroj kavbojk, in one, ki se še vedno uspešno upirate mamljivim kolekcijam za prihodnjo sezono. Ta članek vam ne bo prinesel nič novega.

Če pa se prepoznate med: a) tistimi, ki norijo za novimi krpicami; b) tistimi, ki se z nakupovalnega izleta pogosto vračajo nesrečni; c) tistimi, ki verjamejo, da jim bo do popolnega videza pomagala le dizajnerska cunjica s čim bolj vidnim podpisom; č) tistimi, ki ne zaupajo dovolj svoji izbiri in raje posnemajo druge – potem je ta članek namenjen prav vam. Gotovo se boste prepoznali v kateri izmed osebnih izpovedi žensk, ki jim nakupovanje oblačil, obutve in modnih dodatkov greni življenje.

Vendar – se je sploh mogoče rešiti pekla odvisnosti in postati ‘čisto normalna’ privrženka lepega? Odgovor je odločni da! Za začetek nekaj osebnih izpovedi, ki jim sledijo mnenje psihologa in mali nasveti, kako rešiti težave z nakupovanjem.

V kateri tip odvisnice od nakupovanja se uvrščate?

• PORAŽENKA: Nikoli nisem zadovoljna z nakupom.

»Moji prijatelji bi rekli, da so zame trgo­vine raj na Zemlji, a v resnici sovražim nakupovanje. S seboj obvezno povabim še sestro ali najboljšo prijateljico. Scenarij je vedno enak, za vsako oblačilo se odločam vsaj pol ure. Svileni top: bordo ali vijoličast? Čevlji: z visoko ali nizko peto? Na koncu, ko že vsi izgubijo potrpljenje, se s težkim srcem le odločim. Vendar že ob prihodu domov obžalujem svojo odločitev. Nemalokrat se vrnem in kupljeno zamenjam.« (Lea, 38 let)

Mnenje psihologa: Lejino stalno nezadovoljstvo kaže na sindrom steklenih čeveljčkov (pepelkini čeveljčki). Išče oblačila, ki bi pristajala samo njej. Njena pričakovanja so otročja. O idealnem oblačilu sanja, tako kot nekateri sanjajo o idealnem partnerju. Takšno razmišljanje je značilno za puberteto in kaže na težave s soočanjem z realnostjo in z dojemanjem svojih fizičnih pomanjkljivosti.

Nasvet Elle: V takšnih primerih se je najbolje izogibati nakupovalnim centrom z množico trgovin, v katerih ponujajo veliko blagovnih znamk. Tam je preveč skušnjav. Vendar to ne pomeni, da se morate odpovedati nakupovanju, priporočljivo je le, da se osredotočite na kupovanje osnovnih oblačil (ko boste enkrat dojeli, da ni oblačilo tisto, zaradi katerega ste drugačni od drugih, vas tudi nakupi ne bodo spravljali v slabo voljo). Čez nekaj časa si privoščite atraktivnejši kos, ki si ga resnično želite. Tako boste počasi začeli uživati v nakupovanju, kar je najboljše znamenje, da vaše ‘zdravljenje’ napreduje.

• ODVISNICA: Nenehno kupujem, in to velike količine, poleg tega pa še oblačila, ki so draga.

»Imam srečo, saj resnično dobro zaslužim. A kar polovico plače porabim za oblačila.

Včasih se zato sama sebi gnusim ... Ne morem si pomagati: vsako drugo soboto ves dan nakupujem. Želela bi si izoblikovati lasten slog, rada bi ‘reciklirala’ oblačila, tako da bi stara lahko nosila oziroma bi jih le dopolnila z obveznimi oblačili nove sezone iz Topshopa. Vsak mesec oddivjam do Dunaja ali Milana ali pa kupujem doma, vendar le v najdražjih trgovinah: v Escadi (kostime in hlače), v Max Mari (jope in kavbojke) ali v Hugu Bossu (čisto vse! ). Poleg tega nikoli ne čakam na znižanja, brez pomislekov se odzovem na vabila prodajal­cev, ko prispe nova kolekcija. Na začetku sezone popolnoma izpraznim omaro in ‘stara’ oblačila prodam trgovinam z rabljenimi oblačili.« (Maja, 31 let)

Mnenje psihologa: Iz sezone v sezono Maja polni in prazni svojo omaro, prav tako kot s svojim telesom delajo osebe z motnjami hranjenja. Njena dejanja močno spominjajo na simptome bulimije, ki jih še dodatno okrepi visoka stopnja odvisnosti. Pa vendar je krizo identitete bolje ‘zdraviti’ z neobvladanim nakupovanjem kot pa s samouničevanjem s hrano. Čeprav se morda sliši čudno, ima nakupovanje lahko celo pozitivne učinke. Kupovanje oblačil se spreminja v osnovno potrebo, ki zapolnjuje občutek praznine – pomanjkanje bistva: Maja kupuje, da bi se počutila živo, in izbira izključno dizajnerska oblačila, da bi nahranila svoj ego, saj ji znamke ponujajo občutek večvrednosti.

Nasvet Elle: Idealna rešitev je osebna nakupovalka. To je oseba, ki vam pomaga pri nakupih, in še pomembneje, naučila vas bo izoblikovati osebni slog. Ve, kaj bo v novi sezoni modno, in takšna oblačila vam bo tudi pomagala najti. Pokazala vam bo zvijače, kako z enim oblačilom narediti nešteto zanimivih kombinacij in kako osvežiti oblačila iz prejšnje kolekcije. Tako bo vaša nova sreča izvirala iz iskanja novih modnih kombinacij, odkrivali in izoblikovali boste lasten slog in prepoznavno identiteto. (Z nasveti vam lahko pomaga Maja Simič; 041/993-775.)

• FETIŠISTKA: Kupujem gore novih čevljev ... ki jih sploh ne nosim.

»Glede mode imam le eno šibko točko, ki me, roko na srce, sploh ne moti, in to so čevlji. Obožujem jih. Zame so kot nakit. Čudoviti dragoceni predmeti, ki jih imam rada v lasti in jih občudujem ... Vsak mesec si kupim par ali dva, največkrat salonarje ali sandale. Najbolj smešno pa je, da visokih pet sploh ne nosim. Ta strast traja že nekako od petega ali šestega leta, ko je bila moja najljubša igra obuti mamine čevlje in hoditi ‘kot velika’.« (Lucija, 30 let)

Mnenje psihologa: Stopala so izjemno erotična cona in čevlji so kot skrinjica, v kateri se skriva zaklad. So kot dodatek, ki izžareva ženskost. V Lucijinem primeru so salonarji in sandale lepi predmeti, ki podkrepijo njen scenarij, v katerem sama igra glavno vlogo usodne ženske. In ta scenarij ji zadostuje, ni treba, da ga dejansko izživi.

Nasvet Elle: Svoj namišljeni scenarij bi lahko začeli dejansko živeti. Ne nazadnje je že čas, da resnično začnete hoditi ‘kot velika’. Če so morda visoke pete za začetek prevelik zalogaj, začnite z malim. Oblecite samostoječe nogavice, naslednjič lahko dodate še krilo, in ko se boste začeli počutiti udobno v svoji vlogi fatalne ženske, pridejo na vrsto še salonarji. Nikjer ne piše, da morate to početi vsak dan v tednu. A če občasno odigrate vlogo zapeljivke, morda še celo ugotovite, da je resničnost boljša kot sanje. In takrat lahko začnete izkoriščati gore čevljev, ki jih imate. Če morda v novi vlogi začnete neizmerno uživati, svojo ženstvenost poudarite še z rdečo šminko.

• SUŽNJA TRENDOV: Vedno posnemam druge.

»Razen kavbojk ni niti enega oblačila, ki ga imam resnično rada. Vedno posnemam druge. Pred kratkim sem na primer videla dekle, ki je imelo oblečeno belo bluzo z nabranimi rokavčki. V tisto bluzo sem se preprosto zaljubila. Brez razmišljanja sem zavila v trgovino, da bi jo kupila, pri tem pa se sploh nisem vprašala, ali mi je všeč bluza ali samo to, kako je pristajala tistemu dekletu. Verjeli ali ne, nisem mogla mirno spati, dokler nisem našla prav takšne, kot jo je nosila ona. Ko sem jo kupila, sem seveda ugotovila, da mi sploh ne pristaja. Sem namreč bolj močna in imam večje oprsje. Moja omara je pravi muzej slabo izbranih oblačil.« (Katarina, 28 let)

Mnenje psihologa: Princip identifikacije je izhodišče za izoblikovanje osebnosti. Vendar Katarina ta princip dojema dobesedno, posledici pa sta le zavist in nezadovoljstvo. Ste se že kdaj vprašali, zakaj si prijateljice že v otroštvu začnejo med seboj sposojati oblačila? In ali ni prav naša mati kot ideal ženstvenosti prva ženska, katere oblačila in obutev si na skrivaj izposojamo? Če se zavedamo, da se nam zdi tuja ženstvenost vedno bolj opazna od naše lastne in da je to že stoletja razlog za zavist, ni niti malo čudno, da Katji še vedno ni uspelo začutiti lastne ženstvenosti in da se prav zato osredotoča na posnemanje oblačenja žensk, ki so drugačne od nje. Izjema so le kavbojke – saj so najbolj neženstven kos.

Nasvet Elle: Izberite modno ikono po svoji meri (če imate postavo kot Monica Bellucci ne oponašajte sloga Kate Moss! ) in ji ostanite zvesti. Naslednji korak – čim prej sprejmite svoje telo in se v njem začnite počutiti ženstveno. Uporabite zvijačo: poglejte se skozi oči svojega moškega. Gotovo niti ne trzne z očesom ob pogledu na 16-letno anoreksično dekle z modnih pist. Pravo ženstvenost vidi v vas, zato vas je tudi izbral. Čas je, da tudi sami postanete ponosni nanjo in jo izražate prav takšno, kakršna je, ter se poskušate osvoboditi posnemanja drugih.

• NASPROTNICA OGLEDALA: Nikoli ne pomerim ničesar.

»Že od 20. leta ne pomerjam oblačil, preden jih kupim. Moja prijateljica trdi, da sem dismorfofobična. Morda ima prav. Sebe doživljam veliko bolj debelo, kot v resnici sem. Prijateljice me imajo za noro, saj ­vstopim v trgovino, izberem oblačilo in ga odnesem naravnost na blagajno. Ampak jaz lahko za oblačilo že na obešalniku ocenim, ali mi bo pristajalo ali ne. V Dieslu in Levi’su brez težav v sekundi najdem model in številko kavbojk, ki mi pristajajo. Nekje pa se lahko oblečem kar z zaprtimi očmi.« (Jasna, 40 let)

Mnenje psihologa: Jasna ima v glavi idealno podobo svojega telesa, kot ga je imela pred 20 leti. Podobo telesa, ki se ni nič postaralo, ni nič bolj polno in je še vedno povsem čvrsto. Zato tudi ni naključje, da se je navezala na blagovne znamke, ki ostajajo večne in jih je mogoče nositi v kateremkoli življenjskem obdobju. Njena potreba, da ima vse niti v svojih rokah (življenje, čas in svoj videz), pa tudi dismorfofobija (svoje telo vidi v popačeni podobi, ki ni njena sedanja podoba) nas napeljeta, da pomislimo na podobnosti z anoreksijo, ki ne prenese misli na kakšen dodaten gram ...

Nasvet Elle: Da bi se postopoma sprijaznili s svojo podobo v ogledalu, na nakupovalni izlet povabite prijateljico, ki ima približno enako postavo kot vi – najprej naj ona igra vlogo modela namesto vas. Naslednjič začnite tudi sami pomerjati oblačila, a še vedno v spremstvu prijateljice in brez pretirane želje, da bi videle rezultat v ogledalu. Dvakrat na leto pa se razvajajte z nakupom v luksuzni trgovini, v kateri je vse podrejeno temu, da se počutite idealno (razsvetljava, ogledala ... ).

LAŽNA OBUPANKA: Nič nimam za obleči!

»Ponavlja se v enakomernih ciklih: odprem omaro in nič ne najdem. Neprijeten strah! Takrat me preplavi mešanica besa in obupa. To se mi večkrat dogaja ob zamenjavi sezon, še zlasti takrat, ko je še prehladno za oblačila iz spomladanske kolekcije, za tista, ki so ostala v omari od jesensko-zimsko sezone, pa je že prevroče. Kar naenkrat se mi nič več ne zdi modno, nič več mi ne pristaja in v vsem sem videti grozno. V takšnih trenutkih resnično nisem sposobna navleči nase kar nekaj, samo da je. In takrat imam občutek, da do konca življenja ne bom več našla oblačila, v katerem bi bila videti dobro. Na koncu se oblečem v preverjeno kombinacijo: poleti v kavbojke in belo majico, pozimi pa v črne hlače in črn puli. A dan je že pokvarjen ... « (Eva, 37)

Mnenje psihologa: Eva je odličen pri­mer zelo pogostega sindroma, ki je posledica človekove zamere samemu sebi zaradi neizpolnjevanja pričakovanj glede ideala. Opazni sta potreba, da bi se rešili vseh okovov, in močna želja po tem, da bi zapustili svojo kožo in postali drugačna, bolj srečna oseba. In zato tudi ni naključje, da se takšna stanja najpogosteje pojavljajo ob prehodu iz sezone v sezono, saj smo takrat najbolj nagnjeni k depresiji in občutku nemoči.

Nasvet Elle: Največkrat je na voljo preveč možnosti. Da bi se znova naučili uživati, si postavite zelo preprosto nalogo. V omari imejte na posebnem kupčku klasična oblačila, in ko naslednjič začutite neprijeten občutek, odmislite drugi del omare in na hitro izberite nekaj z ‘varnega’ kupčka. Nato se brez kakršnihkoli pričakovanj odpravite po nakupih, preglejte, kaj je novega, modnega, v čem bi se dobro počutili. Po prihodu domov (z vrečkami ali brez njih) prebrskajte omaro in morda celo ugotovite, da bo tista cvetlična obleka iz poletja 2000 (ki ste jo imeli tako radi) zelo modna tudi v tej sezoni.

Zvezde in nakupovanje

So premožne, slavne in lahko delajo in kupujejo, kar jim srce poželi. Vendar tudi one se ne morejo izogniti prav vsem pastem nakupovanja.

Paris Hilton: nakupovalna bulimija

Razvajene blondinke prav nič ne ovira, da ne bi večino svojega ‘delovnega’ časa zapolnila z nakupovanjem. In kaj naredi z vsemi temi oblačili? Nosi jih! Paris ima namreč res grozno težavo – panično se boji, da bi po pomoti katero izmed cunjic oblekla več kot enkrat. Prazni denarnico in polni omare, tako kot ženske z bulimijo praznijo hladilnik in hrano nenadzorovano trpajo vase. Ne pozna razlike med biti in imeti, med biti in pokazati.

Victoria Beckham: odvisnost od sončnih očal

Nekoč je izjavila: »Nikoli ne grem iz hiše brez sončnih očal.« To kaže na njeno raz­dvojeno osebnost – želi biti videna, vendar se skriva. Njen najljubši modni dodatek zakriva najpomembnejši del obraza. Zakaj? Če bi to želeli analizirati, nam bi zagotovo zmanjkalo strani, saj je njena igra skrivalnic kot nikoli končana zgodba.

Christina Aguilera: brez vseh meril

Čeprav bo njena večna tekmica Britney vedno zmagovalka v slabem okusu, se je dolgo zdelo, da Christina za njo ne zaostaja prav veliko. Kot da bi poznavalka mode pomenilo obleči kavbojke, majico in jakno, ki ni pravkar v pranju, potem pa dodati tri detajle, za ka­tere si sveto prepričan, da bodo vsako kombinacijo spremenili v dobitno: salonarje, rdečo šminko in lak za nohte. Vendar pa z veseljem ugotavljamo, da je z materinstvom Christina odkrila novo ženstvenost in ne potrebuje več rdeče šminke, s katero bi jo poudarila.

Priredila Tina Curk
Fotografije Julie Ansiau, Felix Larher in Red Dot