Mlada oblikovalka Anđela Lukanovič sicer ustvarja okviru platforme Young@Squat, a kljub temu je opazna s svojim prepoznavnim dizajnom, ki ga zaznamujejo vzorci.
Neke vrste zaščitni znak vaših kreacij so vzorci. So vas vzorci zanimali že od začetka ustvarjanja ali je to trenutna faza?
Že od malih nog konstantno rišem, ustvarjam kolaže, uničujem mize z lepili ter škarjami; edina razlika zdaj je, da sem papir zamenjala s tekstilom. Moje kreacije so v večini 'podlaga' za vzorce, ki jih prikazujejo, tako da zagotovo ni faza, ampak pomemben del mojega procesa oblikovanja.
Izkušnje ste si nabirali tudi vLondonu pri oblikovalki Mary Katrantzou. Koliko časa ste bili v njenem studiu? Kakšna je bila izkušnja?
Pri Mary K sem bila tri mesece. Šele tam sem se naučila, kaj moda sploh je in kako deluje kot industrija. London je noro tekmovalen, vse od študentov pa do oblikovalcev. Ta studio je moj svet nekako obrnil na glavo in mi dal motivacijo, da vztrajam do konca ter nikoli ne obupam.
Kje najpogosteje najdete navdih?
Navdih najdem zelo hitro - vedno si zapisujem ali skiciram kaj, kar sem videla nekje. Večinoma so to močne vizualne podobe, ki mi ne dajo miru (umetniška dela, fotografije, naključni predmeti), dokler jih ne vključim kot navdih v neki projekt.
Vaša zadnja kolekcija, ki smo jo videli na Fashion Weeku v Ljubljani, temelji na televizijskih nanizankah. Lahko kaj več poveste o konceptu in nastajanju kolekcije?
Kolekcija temelji na mojih spominih, ko sem kot otrok zvesto gledala vse ameriške nanizanke. Večinoma se spomnim le fragmentov, vzorcev oblačil, pohištva, kakšnih prizorov. Te spomine sem nekako nazaj sestavila v kolaže, ki so zdaj vzorci za oblačila. Vsak vzorec ima svoje ime, svojo zgodbo, svoje življenje - nekako so se 'razrasli' čez oblačila brez mej in prevladali nad silhueto.
Prejeli pa ste tudi nagrado za najboljšo kolekcijo med študenti magistrskega študija na NTF. Kaj tako priznanje pomeni mlademu oblikovalcu?
Nagrade so dokaz, da moje delo ni zaman in da je bilo opaženo. To mi še posebno veliko pomeni pri tej kolekciji, ker sem se prvič odločila narediti kolekcijo brez zadrževanja, skrbi o negativnih kritikah in količini dela, ki takšen podvig prinese.
Delujete v okviru platforme Young@Squat. Se pri ustvarjanju kolekcije posvetujete s kolegi, ali jim svoje delo pokažete šele, ko je končano?
Zelo rada jih povprašam po mnenju, ker sem se skozi zadnjih nekaj let največ o oblikovanju naučila od njih. Njihove kritike so tudi najbolj konstruktivne in mi znajo pomagati tudi v največjih dilemah.
Razmišljate o tujini ali je Slovenija dovolj veliko igrišče za vas?
Ne postavljam si meja. Danes sem tukaj, jutri sem lahko že kje drugje.
Napisala: Meta Kač za revijo Story
Fotografije: Giodani Peter
Kolekcija: Anđela Lukanović
Ličenje: Vanja Djuran, MUD
Modela: Petra Švajger in Marko/Immortal Models
Lokacija: Restavracija Shambala
