Maja Martina Merljak: “Retro je zakon”

Ali se vaš značaj kaže tudi v oblačilih, ki jih izberete?

Se, absolutno, tako kot velja za vsakega človeka. Ni ženske omare, ki bi bila enaka drugi. Pride dan, ko me živa duša ne spravi iz športnih oblačil v nekaj elegantnega - razen če je res nujno, seveda -, in pride dan, ko je eleganca edina logična izbira. Pred kratkim sem zamenjala skoraj polovico garderobne omare, ker sem veliko 'odbitih' stvari iz mlajšega obdobja preprosto prerasla.

Svoje delo posvečate gledališču. Bi rekli, da igra in gledališče vplivata na vaš slog oblačenja?

Včasih najdem v oblačilih, ki jih nosim sama, morda soigralka ali pa jih vidim v predstavi, kakšen navdih, kaj več od tega pa ne. Kar nosimo na odru, sploh če je malo bolj dodelano, ekstravagantno, če hočete, si v Sloveniji težko 'privoščimo'. Niti za posebne priložnosti ne, kaj šele, da bi kaj 'teatralnega' kdo vnesel v svojo vsakodnevno rutino. Pred leti sem bila v Londonu na premieri neke predstave ... ko bi videli te presežke v garderobi občinstva! Še lepše pa je, da so s tem pokazali, kako zelo cenijo umetnost. Premiera je praznik, lepo bi bilo, če bi se to videlo. Ljubljana je po mojem mnenju in izkušnjah po razmišljanju daleč od modnih prestolnic. Pa ne po kakovosti modnih obli­kovalcev, ampak po tem, kaj se ljudem plete po glavah in kako to izražajo s svojim videzom. Priznam, jaz sem se (tudi) vdala. Včasih se mi je še dalo, sem si rekla, ah, briga me, si na glavo poveznila ekstravaganten klobuk in odšla skozi vrata, danes se mi ne da več. V Ljubljani, v Sloveniji ne.

Ste kdaj sprejeli slog oblačenja vloge, ki ste jo igrali, za svojega?

Ne, nikoli. Mi je bilo pa kar nekaj kostumov zelo všeč in bi jih z veseljem imela v svoji omari. Sicer pa, moj slog oblačenja je zelo raznolik in tudi sicer sem človek, ki preprosto potrebuje raznolikost, zato ustaljen slog oblačenja nikakor ne pride v poštev.

Redno sodelujete s stilisti in kostumografi, se pogosto obrnete nanje za kakšen nasvet?

V bistvu ne oziroma zelo redko. Nikoli ni časa, da bi se pred kakšnim večjim dogodkom posvetovala s stilistom, razen če je ta seveda del projekta.

Vam je mama ali babica kdaj dala kakšen modni nasvet, ki se ga še vedno spominjate?

Ne, jaz jih dajem mami! (smeh) No, je pa res, da imam še zdaj v svoji omari kar nekaj stvari, ki so nekoč pripadale mami ali noni. Nekaj sem jih malenkost predelala, kar nekaj pa jih je ostalo prav takšnih, kot so bile. Retro je zakon.

Se je vaš stil oblačenja z leti spreminjal?

Zelo. V srednji šoli se je spreminjal v skladu z glasbenim stilom in ideologijo, povezano z njim, če je bila. Pripadnost določenim stilom pa se je pa spreminjala na pol leta ali pa vsaj na leto dni. Notranja iskanja so vedno vplivala na moj zunanji vi­dez, kar je logično.

Očitno imate izoblikovan odnos do mode pri nas in v tujini. Bi zase rekli, da ste modna navdušenka?

Ne, nisem modna navdušenka. Rada imam modna oblačila, a mi je popolnoma vseeno, če sem oblečena po modi ali ne. Sledim samo sebi in svojim notranjim modnim smernicam.

Ali zaradi svojega dela pogosto oblečete neudobna oblačila?

Kot sem rekla že na začetku, včasih so neudobna oblačila udobna, včasih pa je potrebno res veliko energije, da se skobacam v nekaj elegantno stisnjenega. Navadno ob tem zelo veliko preklinjam.

Čemu pa dajete v vsakdanjem življenju prednost: udobju ali videzu?

Najbolje se počutim v svojih trenirkicah, to je pač dejstvo. Prija pa tudi kdaj zablesteti v vsem svojem sijaju. Takrat se počutim dobro in udobno tudi v čem malo manj udobnem. Fant je nekoč prišel domov in mi rekel, da je slišal, da zame velja, da sem vedno zelo glamurozna. Ob tem me je dobro pogledal, oblečeno v njegovo nekaj številk preveliko trenirko in neko majico nad njo, ter rekel samo: Glamurozna, 'my ass'! (smeh)

Kako pomembni so vam pri oblačenju modni dodatki?

Pomenijo mi piko na i. Rada kombiniram različne dodatke, od pasov, rokavičk do nakita, vedno pa pazim, da jih ni preveč. Če želim, da je poudarek na pasu, je poudarek pač na pasu. Nimam poleg pasu še ogrlice in prstana in zapestnice in še česa.

Je eksperimentiranje pri oblačenju del vašega značaja ali raje ostanete pri preverjenih kombinacijah?

Vedno iščem nove in nove kombinacije. Ugotovila sem, da imam v svoji omari še vsaj od tretjine do četrtine stvari, ki jih še nikoli nisem oblekla. Sram me bodi.

Kateri je najdražji kos v vaši garderobi?

Ne vem, morda kakšna večerna obleka ... uf, ali pa morda čevlji. Ja, verjetno so kar ti čevlji, če dobro premislim.

Veliko zapravite za nakupe?

V pravem, pravem, res pravem šopingu nisem bila že leta, ker je moja omara prepolna. Vedno kupujem v tujini. In večinoma v butikih ali pri mlajših, pogosto še neuveljavljenih oblikovalcih, da čim bolj zadovoljim željo po unikatnosti, svežini. Ko se spravim v šoping, zame pravi šoping, zapravim veliko, ja, zelo veliko.

Na kaj ste pozorni pri nakupovanju oblačil, ceno ali kakovost?

Oboje oziroma kakor kdaj. Kdaj kakšne stvari, ko vzamete v račun kakovost, preprosto niso več drage.

Katere barve prevladujejo v vaši omari?

Vse barve imam v svoji omari, prav nobena ni izvzeta. Prevladuje pa črna, kot v vsaki ženski omari, bi rekla. Ker je z njo najlažje ustvarjati stajlinge na dnevni ravni.

V kakšnih oblačilih se počutite najbolj zapeljivo in ženstveno?

Kakor kdaj. V zapeljivem spodnjem perilu zagotovo. In v kakšnih elegantnih kostimih ali večernih oblekah, seveda. Pa tudi v trenirki znam biti prav dobra. Fantu sem na primer zelo všeč v zelo širokih majicah in tudi sama se počutim v njih prav zapeljivo. Samo na drugačen način pač.

Napisala Meta Kač, kreativni vodja projekta: Špela Jambrek, fotografije: Mimi Antolovič , stilist: Boris Arivukovič, ličenje: Maja Drab, pričeska: Matjaž za Mič Styling

(Intervju je bil objavljen v 18. številki revije Story)