Dan za ...

1. 12. 2010

Petek je bil ob letošnjem prvem snegu dan za neskončno čakanje na neprehodnih avtocestah, dan za kidanje, dan za nakup lopate ali snežne freze.

Bil pa je tudi dan za ekstremni šoping v ekstremnih razmerah. Da bomo odšle čez mejo na obisk outletov se na uredništvu dogovarjamo že večnost. Na koncu po vseh prestavljenih in odpovedanih poskusih, sva se v petek na modni lov v močno okrnjeni zasedbi odpravili le jaz in šefica Cosmopolitana.

Po zagotovilu mojega očeta, ki bi bil v prostem času lahko vremenoslovec, da nam sneg kaj hujšega ne bo zagodel, sva odšli. "Evo, na tem klancu je vedno štala, ko zapade sneg. Tovornjaki se postavijo po čez in cesta je chiuso", sem ob naletu snežink poznavalsko opisovala odsek med Senožečami in Razdrtim. Med nakupovanjem se ne pustiva motiti niti takrat, ko dobim opozorilni klic, da doma že močno sneži in da je klanec z ene strani neprevozen.

V rokah držim novo Sportmax torbico, ki sem jo iskala že nekaj časa. Želela sem črno, a tudi različica v rjavi in rdeči je dobra. "Ma kaj dobra, najboljša je, " moj nakup podpre urednica Cosma. Ko pomerim še hlače, ki bodo v prihajajočem poletju več kot odličen nadomestek Celinovim, mi je vseeno ali z neba padajo pečene goske. Čista šoping ekstaza. Tina kupi še tri pare čevljev in počasi sva pripravljene za odhod.

Na cesti je kaos, že pred senožeškim klancem vse stoji, vozniki obračajo na avtocesti, tovornjaki oblačijo verige, medve pa zadnji hip ujameva izhod Divača. In tu se čakanje šele dobro začne. Imava v prtljažniku mogoče lopato, če bova zakopali? Ne. Kaj pa verige? Ne. Zimske gume? Hvala bogu. Dovolj bencina? Za silo. Imava pa tri pare čevljev, pa obleke, plašč, torbico, … Do doma sva potrebovali dobre tri ure. Cosmoellovski šoping ni ustavil niti sneg.