Bilo je fantastično, sanjsko, čudovito. Vem, da sem slišati patetično, a si Mateja Benedetti vse te oh in ah pohvale za svojo prvo kolekcijo visoke mode Electric dreams zares zasluži. Včeraj zvečer se je Unionska dvorana enkrat za spremembo spremenila v pravo modno prizorišče.
Črna lakasta pista ni bila dvignjena, luči so bile postavljene kot je treba in manekenke z eno samo izjemo so odigrale svoje vloge profesionalno. Glasbena podlaga dua Silence in defile ob udarnih zvokih Marilyna Mansona so izhode sedmin belih veličastnih kreacij in črnega angela na najbolj dovršen način popeljali v vedno tako mističen svet Haute Couture.
O sami kolekciji same pohvale. Že pred revijo se je šušljalo, da bodo dve od Matejinih kreacij objavili ob boku velikanov Visoke mode v prihajajoči izdaji Book Haute Couture. Revijo je ponovno odprla rdečelasa muza Nine Šušnjara in jaz sem v beli obleki takoj prepoznala svojo poročno obleko (žal nisem bila edina, v njej bi se poročila tudi Cosmo Tina pa čeprav je že poročena).
Kakorkoli obleke so bile izdelane izredno profesionalno. Iz prve vrste se je dobro videlo, da je bilo v kreacijo vloženo ure in ure ročnega dela (kar v visoki modi šteje veliko, pravzaprav je Haute Couture izpeljanka za ročno izdelano), da je bil vsak kos pliseranega materiala v oblačilo vključen s točnim namenom doseči lahkotnost volumna. Še posebej pa me je razveselilo dejstvo, da avtorica ni ničesar prepustila naključju, kar se pri tako zahtevnih kreacijah večkrat zgodi.
Tudi lepo izpeljana zgodba luči je dosegla svoj namen in v dvorani se je ob vsaki prižgani električni lepotici razlegel glasen aplavz.
Še enkrat, Matejina kolekcija bi se brez težav kosala s konkurenco v Parizu in verjamem, da bi se ob svetlobnih efektih zatreslo srce samemu Hussein Chalayanu.
