Bila je ljubezen na prvi pogled. Srečali smo se pred dvema letoma v butiku MaxMara v Milanu. Seveda, govorim o sandalih, tistih prvih, ki sem jim takoj, ko sem se z njim sprehodila po trgovini, zvestobo obljubila do groba.
Začaral me je tisti tanek pasek pri prstih in širši za zapenjanje v višini gležnja. To pa je poleg udobnosti za nekoga, ki se v njih ni nikoli sprehodil, pravzaprav vse.
MaxMara - ki so vestno oddelali svoje
Fotografija: Tadej Windschnurer
Jaz sem z njimi preživela dve nepozabni poletji in kilometrina se jim dobro pozna (lani sem jih sicer pred poletjem odnesla k čevljarju in z nekaj popravki so bile skoraj kot nove). Letos pa jim žal tudi najboljše lepotne operacije ne bodo več v pomoč. Potrebujem nove. In ker obljuba dela vsaj delni dolg, hočem enake. Enake? Pa vsaj podobne. Zmagovalni nadomestek iščem že od oktobra lani, ko so se po pistah sprehodili najnovejši poletni primerki.
Prvega sem odkrila praktično po odločitvi, da potrebujem nove, na reviji Giorgio Armani (ko sem jih zagledala sem imela oči samo še za njih, tako da nimam pojma kako so bila videti druga oblačila). Ljubezen je slepa. Njihova edina pomanjkljivost bi znala biti plastika, a če bodo na stopalu stali vsaj tako dobro kot MaxMarini, so moji.
Giorgio Armani MaxMara 2010
Fotografiji: Imaxtree in promocijsko gradivo MaxMara
Drugega pred nekaj dnevi ob listanju look book Max Mara. Ti so ob malce bolj poudarjeni in ožji peti skoraj enaki kot njihovi predhodniki, zato upam na najboljše. Na prodajnih policah me čakajo do 25. 2., ko bom v Milanu na tednu mode iskala škornje za zimo 2011. Zmagovalnemu paru pa bom kot glavno nagrado ponudila vsaj enoletno druženje. Upam, da bo za.
P.S. Da se je obsedenost s to obliko sandala že globoko zarinila v mojo podzavest, dokazuje tudi lanskoletni nakup pohodniških Teva sandalov.
Teva Sandali
Fotografija: Tadej Windschnurer
