Pred vrati je že četrti Philips Fashion Week in, kot je bilo pričakovati, se je na spletu vnela pereča debata biti ali ne biti. Kaj Philips Fashion Week pomeni za slovensko modo?
Naj že takoj na začetku povem, da sama ne gojim nikakršne zamere do nikogar, niti do tistih, ki so se odločili predstaviti se na tednu mode, niti do tistih, ki so se tokrat zaradi osebnih, finančnih, časovnih ali poslovnih razlogov odločili, da ga preskočijo.
Na tem mestu bi rada izpostavila, da je povsem vseeno, kako in kje se bo oblikovalec predstavil s svojo kolekcijo, s katero nagovarja svoje potencialne kupce: na Philips Fashion Weeku, na samostojni reviji, v sklopu galerijskih performansov ali pa bo organiziral razstavni salon. Vsak zase ve, kaj najbolje ustreza njegovi blagovni znamki.
Pomembno pa je, da oblikovalec pripravi modno kolekcijo bodisi za naslednjo sezono, predsezono, kapsulno razstavno kolekcijo ... Težko si namreč predstavljam prodajni prostor, kjer visijo oblačila iz preteklih sezon, in oblikovalca, ki stranki zagotavlja, da ji lahko sešije tudi kaj novega, če želi.
Seveda slovenski modni trg ni primerljiv s tujino, niti z državami v našem sosedstvu, a ga vseeno ne smemo podcenjevati. Ima svoje zmožnosti in te je treba izkoristiti. Rada bi poudarila, da naj izgovor o majhnosti trga in splošni neodzivnosti Slovencev na modo ne bo izgovor za počivanje, saj to nikakor ne bo izboljšalo stanja oblikovalcev niti splošne modne ozaveščenosti.
Delati je treba tudi, ko je kriza. Mar ni še pred kratkim veljalo, da je kriza najboljši čas za nove kreativne ideje?
Zdaj pa še nekaj o primerjavi modnih tednov v tujini in doma, kjer postanem malce bolj čustvena. Seveda se v Milanu, Parizu, New Yorku in Londonu tare kupcev (pa, da ne bo pomote, tudi 'maškar' in starlet, ki so si svoje mesto izborile celo v prvih vrstah), in te pomanjkljivosti slovenskega tedna mode se organizatorji povsem zavedajo.
Pa se je kdo vprašal, zakaj kupcev iz tujine ni? Odsotnosti domačih jim namreč ne more nihče očitati. Bi se v Nami in Galeriji Emporium zgodilo kolobarjenje slovenskih modnih blagovnih znamk, če si njihovi kupci ne bi ogledali kolekcij, ki so jih oblikovalci pripravili za naslednjo sezono? Najbrž ne.
Gospa iz Midasa, kjer so po novem tretje nadstropje namenili slovenskim oblikovalcem, ne bi s katalogom PFW v roki razlagala, da so oblikovalce za to sezono že izbrali, katere bodo povabili k sodelovanju naslednjo sezono, pa žal ne ve, saj ni videla še ničesar.
Torej, kupci. Organizatorji se jih še vedno trudijo privabiti in srčno upam, da bodo nekoč v prvi vrsti sedeli vsaj kupci iz Avstrije, Hrvaške in Italije, ki bodo v slovenskem oblikovanju prepoznali potencial, kot so ga prepoznali organizatorji Philips Fashion Weeka.
Kaj pa oblikovalci? Oni poznajo svoje potencialne kupce iz tujine? Težko namreč verjamem, da italijanska modna zbornica, ki organizira tedne mode v Milanu (in to modnim hišam in tudi novinarjem zaračuna), na modne revije oblikovalcev vabi kupce. Ne, skrbi za brezhibno organizacijo, promocijo mesta in tedna mode, kar seveda absolutno pripomore k promociji italijanske mode na sploh.
Pred kratkim so se pri hiši Burberry odločili, da se tudi z moško kolekcijo vrnejo v London. Odločitev najbrž ni bila lahka, v London se namreč ne vračajo, ker bodo imeli tam več kupcev ali ker bo celotna produkcija cenejša, poglavitni razlog je, da želijo s svojo prisotnostjo tednu mode v Londonu povečati kredibilnost (podobno, kot so storili z žensko blagovno znamko), kar posledično vpliva na imidž njihove blagovne znamke.
