»En sam dolgčas,« je bil komentar, ki ga je neznana oseba pustila pod fotografijami stajlingov, ki so jih na spletni strani elle.si objavili v času Philips Fashion Weeka. Ljubiteljica mode si je očitno želela bolj drzne ulične mode, nekaj drugega, nekaj, česar ni mogoče videti na ulici. Protislovje brez primere.
Če vprašate mene, se je street fashion v tistem pravem pomene besede (vsaj na tednih mode) že zdavnaj izgubil med prevodom. Modna elita v dizajnerskih cunjah in petah, v katerih ne zmore več kot dvajset metrov, in 'klovni', ki bi v svoji izredni želji po tem, da jih fotografirajo, nase nataknili tudi crknjeno ovco, že nekaj časa ne predstavljajo relevantnih predstavnikov ulične mode.
Menim, da ulična moda v izvirniku nima nič skupnega s stajlingi, ki jih blogerji oziroma fotografi ulične mode tako radi ovekovečijo in izpostavljajo na tednih mode. Celotna zadeva se je izrodila do te mere, da je ulična moda izgubila svoj pomen in kredibilnost. Ni resnična in ni pristna, kar pa je v osnovi njeno bistvo. Videti dekleta, kako se nekaj sto metrov pred prizoriščem preobuvajo v sandale, v katerih jim ne uspe stati več kot pol ure, nima nobene zveze z ulično modo. Verjamem, da bi večina v svoj zagovor hitela povedati, da je takšna podoba del njihovega vsakodnevnega videza, a žal ne morem mimo dejstva, da je pred leti ikona fotografov ulične mode, Anna Dello Russo, na intervju prišla v trenirki, nenaličena in z običajno spetimi lasmi v čop. Govorimo o intervjuju, ne o vadbi joge.
Prav ta razkorak med realnostjo in cirkusom, ki ga vidimo na tednih mode, je vzrok, da se zadnjih nekaj let ulične mode drži negativen prizvok. Seveda to ne pomeni, da ulična moda umira, verjamem, da se bo kmalu očistila nastavljačev in zaživela novo življenje. K temu vedno bolj intenzivno stremi tudi del modne industrije, ki ji tovrstna reklama preprosto ne ustreza. Kot pravi Tommy Ton: »Vedno zaključim, da so ljudje, ki se ne želijo fotografirati, najbolj zanimivi. Vse več ljudi prihaja na modne revije samo zato, da jih nekdo posname, in ne zato, da bi videli modno revijo. Street style je kot golob, ki mu mečete hrano. Vsi želijo ujeti najbolj znana imena, sam raje iščem nepoznane osebe, ki so del tistega resničnega uličnega stila.«
Ja, Tommy, se strinjam, čeprav ti Anne ne oprostim.
