Coworking – beseda, ki jo zadnje čase pogosto slišimo, a je precej ljudi v resnici ne razume. Velika uganka ostaja, kaj se tam počne in zakaj naj bi nas to sploh zanimalo.
Kdo so stvarniki poligona?
Luka Piškorič, Eva Perčič, Marko Orel, Miha Artnak, Jan Vranjek, Ajda Fortuna, Tilen Sepič, Jurij Lozić in Nejc Matjaž ter vsi drugi uporabniki, brez katerih Poligon ne bi obstajal. Soustanovitelji Poligona pa so iniciative Slovenia Coworking, Slovenia Crowdfunding, Kreativna cona Šiška (Rompom) in Ljudje.si, ki so v dobrih dveh letih v razvoj coworking in crowdfunding kulture v Sloveniji vložile več kot pet tisoč ur prostovoljnega dela.
Da kar takoj odstremo tančico – coworking je metoda dela
Ni le delovni prostor ali lepo opremljena pisarna in ni le skupina hipsterjev, za katere pravzaprav nihče ne ve, kaj delajo. Coworking je odlična zadeva. Je raznolika, tesno povezana in strokovna skupnost, ki prav s poudarkom na skupnosti ustvarja kakovostnejše, močnejše, širše in predvsem stabilnejše pogoje za samozaposlitev. Za obstoj. Za razvoj.
Da posamezniku ni treba ustvarjati samemu doma med štirimi stenami, ampak se lahko pridruži skupini, v kateri bodo njegova znanja dobila nove priložnosti in njegove zamisli trdne temelje, vsa njegova vprašanja pa bodo našla prave odgovore. Stvarniki Poligona opisujejo tovrstne skupnosti kot odgovor na gospodarsko krizo in z njo naraščajočo 'prekernostjo' predvsem mladih profesionalcev.
Kaj je poligon?
Je kreativni center, namenjen stalnim ali prehodnim uporabnikom, v Stari Tobačni, ki se trenutno razprostira na približno 800 kvadratnih metrih, le nadstropje višje od upravne enote.
Začetek projekta sega približno tri leta nazaj, ko so Luka Piškorič, Eva Perčič in Marko Orel zaznali potrebo po nečem novem. Ker niso našli primernega ali finančno dovolj ugodnega prostora, so v sodelovanju s Kinom Šiška začeli organizirati en dan v tednu, ko se je bilo mogoče udeležiti coworking srečanj.
Ljudje so se spoznavali, ideje završale, številne od njih tudi uresničile, zgodbe so se prepletale in prišlo je obdobje, polno projektov in novih začetkov. Ko so potrebe sčasoma prerasle ponudbo, se je ekipa po zaključku letošnjega Pop-up doma odločila, da ustvari trajen coworking prostor. Zbrali so ekipo, ki je bila pripravljena vložiti vse svoje znanje, čas, znoj, energijo in zadnje evre, ter iz tega ustvariti Poligon.
Po novem letu so kljub nekaterim predhodnim obljubam ugotovili, da se za kakršnokoli državno pomoč lahko obrišejo pod nosom, in se soočili z dejstvom, da je vse, kar jim je ostalo na voljo, oprema iz Stare Tobačne in slabih 700 evrov. Niso obupali. Nasprotno, staknili so glave in ustvarili Poligon, s katerim na široko odpirajo vrata priložnosti številnim, ki so se znašli v nezavidljivem položaju aktualnega časa.
V danem trenutku je bilo zanje bistvenega pomena le, da dobijo prostor, ki bo zmožen delovati takšen, kot je, zato so prostor razdelili na dva glavna dela. Prvega, ki je bolj 'družaben', združujejo kavarna, info točka, konferenčna soba in manjša knjižnica. Je dovolj mobilen, da se lahko prilagaja različnim priložnostim. In drugega, pripravljenega za delovne enote, kjer so mize zasnovane tako, da je dovolj prostora tudi za večje projekte ali večjo skupino ljudi.
Ko so določili glavne funkcionalnosti, je prišlo na vrsto opremljanje, o čemer sem klepetala z Ajdo Fortuna, vodjo oblikovnega dela prostora: »Hja, ker v resnici nismo imeli druge izbire, smo najprej po hiši nabrali tisto, kar se nam je zdelo uporabno.« V zgornjem nadstropju in drugih delih tobačne so našli nekaj vintidž stolov Kamnik in miz, da so z njimi lahko postavili kavarno. Za drugi, delovni del so vzeli noge pisarniških miz s časovnim pečatom 'bratstva i jedinstva', dokupili le zgornje plošče, in tako ustvarili nove kose s staro dušo.
»V resnici se je oprema odlično zlila s prostorom – prostor ima neko iskrenost. Ničesar nismo vnesli na silo, na novo, in tudi ves ta proces se ni razvijal tako, kot se razvija, kadar imaš na voljo prazen prostor in se odločaš o tem, kaj bi bilo idealno, nato pa razvijaš neke blazne koncepte. Mi smo imeli povsem drugačen pristop – izhajali smo iz obstoječega, iz tistega, kar smo imeli na voljo, ter tistega, kar lahko dobimo in kar lahko uporabimo. Oprema je postavljena, kot je, in seveda ne gre za kakšno dovršeno postavitev, gre bolj za začetni proces, ki čaka še na input uporabnikov, nato se bo z njimi in njihovimi potrebami začel razvijati, izpopolnjevati. Prostor zdaj funkcionira in je prijeten, dopuščamo pa možnost, da se razvije in z uporabniki zaživi.«
Na stenah so na 12 stebrih razstavljene grafike ekipe ZEK in tudi v prihodnje si želijo, da bi bile stvari, ki bodo obešene na stenah, izdelki ljudi, ki delajo znotraj prostora. Načrtujejo še nekakšen zid za člane (member wall), na katerem bodo prisotni vsi člani in se bo lahko jasno videlo, s čim se kdo ukvarja, kaj ga zanima, česa si želi in tako naprej.
Da se torej znotraj prostora ustvari kroženje, ki ne omogoča le dela, temveč tudi ustvarjanje novih možnosti za povezovanje in odkrivanje novih profilov ljudi, ki bi posamezniku omogočali narediti nekaj novega. Prav tako organizirajo zajtrke in kosila, kjer se bodo predstavljali projekti in ustvarjali načrti ter se bo skrbelo za tekočo komunikacijo med vsemi.
Zgodba Tobačne: Vplesti so želeli tudi zgodbo Tobačne, zato se v konferenčni sobi razprostirata dve veliki fotografiji, ki prikazujeta delavke med zvijanjem tobaka. Zanimivo je videti, kako je bil prostor videti včasih, in fotografiji delujeta kot podaljšek v leto 2014, saj struktura prostora ostaja enaka, a prostor živi dalje, novim zmagam, priložnostim in zaposlitvam nasproti.
Bravo, Poligon!
Pripravila: Polona Pajk
