V najvišjem nadstropju bloka tik pod Ljubljanskim gradom najdemo klasično stanovanje, ki sta ga lastnika kupila pred nekaj leti, prenova pa je zaradi njune poklicne prezaposlenosti morala počakati na svoj dan D.
Tako je pred letom dni stanovanje dobilo uvod v novo zgodbo, ki jo bo pisalo prepletanje skupnega življenja grafične oblikovalke in arhitekta. Da so omejitve vir ustvarjalnosti, rada poudarita z besedami, to pa se lahko opazi tudi v nešteto detajlih, ki stanovanju vlivajo poseben značaj. Nista želela ustvariti mešanice starega in novega, prav tako nista želela spreminjati vsega v en velik odprt prostor, kot je danes pri obnovah v navadi, zato je široko odprt le prehod iz predsobe v dnevno sobo. V stanovanju kraljujejo precej mirni in nekričeči osnovni elementi v črnih, belih in naravnih odtenkih, živahna energija in domačnost pa se izražata skozi detajle, ki spremljajo na vsakem koraku. Vsi prostori so napolnjeni s spominki z vsega sveta, zbirateljskimi primerki in grafičnimi izdelki lastnice, ki krasijo stene in talne pragove ali delajo družbo v kabini za prhanje. Predvsem navdušuje pravšnja kombinacija ženske nežnosti in moške robustnosti v vsakem prostoru posebej.
Ob vstopu pozdravi stena mehko zaobljenih robov, ki se ob vznožju razširi v majhno klop. Na to se je mogoče usesti, v notranjosti pa se skriva tudi neopazen, a priročen predal. Po tleh je ohranjen originalen parket v klasični barvi. Garderobni del predsobe je narejen po meri in poln zanimivih kombinacij omaric, predalov z odprtinami za zračenje ter uporabnih trikov, kot so obešala za rute in globok predal za dežnike. Pošalita se, da spominja na pravi razstavni eksponat vseh barv, obdelav in raznolikih pantov. Na poti proti kuhinji pozornega opazovalca očara še en zanimiv detajl. V spodnjem delu stene je vgrajen velik predal, ki je bil prvotno mišljen kot stranišče za mački, v praksi pa je postal prostor za hrambo umazanega perila. V kuhinji se kupljeni elementi družijo z unikatno izdelanimi kosi, kar dodaja končen značaj. Na pultu je posoda, ki jo je izklesal lastničin oče in priča o talentu oblikovanja v družini, tla pa so edini prostor, kjer sta originalen ladijski pod zaradi dotrajanosti zamenjala z novim parketom.
Ena od očitnih posebnosti v stanovanju je prehod ozke hruškaste oblike, ki vodi iz kuhinje v dnevno sobo. Na poti iz dnevne sobe te prijetno 'posrka' v kuhinjo, od tu pa je pogled skozenj prava uokvirjena slika dnevne sobe in skozi okno proti Plečnikovi vili. Največjo steno dnevne sobe krasi le pobeljen relief originalne opeke, ki je v svojih časih služila zvočni izolaciji, s katere sta odstranila omet. Novo rojstvo je doživel star kavč, ki sta ga prav tako osvežila in okrasila s tapeto, ki jima je ostala od spalnice. Blazina na kavču je oblečena v originalen žakelj, ki ga je lastnica rešila pred uničenjem. Na sredini malce prevladuje prekrasna masivna klubska miza slovenskega podjetja Lip Radomlje, na njem pa prav tako masivna starinska posoda pakistanskega porekla, ki je bila namenjena gnetenju testa. Ob steni sta nekonvencionalno postavila na tla različne elemente, kot so bosanske posode za vodo še iz časa pravega Mostarja ter ogromen bel okvir in slikarsko delo priznanega makedonskega slikarja, ki je danes lastnikova dediščina. Ob strani kot dve visoki dami na petah stojita omarici iz serije ItaRina, ki bosta kmalu zaživeli tudi na našem trgu in sta delo obeh lastnikov.
Spalnica je prijetna in intimna prav toliko, kot mora biti. Ena stena je polna po meri izdelanih omar, ki so prostorsko povsem nevsiljive. Narejena je iz lesa, žaganega na stari tračni žagi, kar pusti prav posebne rebraste sledi na površini lesa, in prav to zanimivo teksturo, ki jo večina zbrusi do gladkega in ki uradno velja za mizarsko napako, sta želela ohraniti. Sredino spalnice krasi postelja z visokim kvadratnim ogrodjem, kupljena v Španiji, steno tapeta starega angleškega podjetja Cole & Son, ob strani pa namesto nočne omarice svojo očarljivost razkazuje čisto običajna gajbica. »Iz Rakeka,« se pošali lastnica, ki je nad njo navdušena, saj več kot odlično opravlja svoje delo in je obenem izjemno ljubka. Ohranila sta tudi originalna okna in masivne zunanje lesene rolete, s katerimi je bilo precej več dela, kot če bi jih zamenjala z novimi. A čar časa se izraža prav skozi bele okvirje s črnimi iz medenine izdelanimi kljukicami.
Tudi kopalnica ni vsakdanja. Sorazmerno majhna, vendar povsem funkcionalna in prav tako polna unikatnih elementov, kot je ročno izdelan, navidezno rahlo zguljen pult ali inicialka mojstra, ki je polagal keramični mozaik ali zbirka lastničinih glavnikov z vsega sveta in njena grafika v kabini za prhanje. Poseben detajl, ki navdušuje, je tudi ročna grafika na pragu v kopalnico, ki deluje popolnoma osebno načrtovana, v resnici pa je nastala, ker so izdelovalci ta prag kar trikrat narobe izdelali, na koncu pa sta ga pobarvala, porisala in polakirala sama. Pa smo ponovno sklenili krog pri omejitvah, ki so prav zares najboljši vir kreativnosti. Stanovanje Jagode in Andreja je vsekakor popoln dokaz za to.
Besedilo Polona Pajk,
fotografije Fulvio Grissoni
