Nič ni prepuščeno naključju

26. 11. 2008

Le nekaj minut vožnje iz Ljubljane stojijo štiri kocke, v katerih stanujejo štiri družine. Dve kocki spodaj in dve nad njima sestavljajo kvadrat, ki ga spredaj in zadaj varuje gozd. Tukaj vladata vonj po naravi in mir, ki ga lahko zmoti le pogled na oddal­jeno prestolnico.

Zenovsko doživetje

Razlog za selitev iz mesta je bil seveda hrup, ki je tričlansko družino pripeljal v drugačen, manj napet svet. V eno od kock so se vselili pred pol leta, potem ko so poskrbeli za popolno udobje, ki ga lahko ponudi sodobna hiša na 210 kvadratnih metrih.

V pritličju so garaža, klet in prostori, v katere sodita pralni in sušilni stroj ter podobni pripomočki, prvo nadstropje pa se predstavi s prostornostjo in veliko svetlobe, kar je bilo eno od vodil pri opremljanju hiše. Idejo zakonskega para so uresničili predvsem pri mizarstvu Pobles, pod arhitekturo pa se je podpisal Bruno Urh.

Sodobna domačnost in toplina

Drugo vodilo pri opremljanju je bil sodoben videz, vendar brez hladu laboratorijskega minimalizma, je dejal lastnik. Domačnost in toplino sta zakonca tako ustvarila predvsem s temno rjavimi odtenki in malce grobo kamnito steno. Sicer pa vlada tudi belina – tako na pohištvu kot stenah –, ki jo na trenutke razbije vijoličasta barva.

Dnevni prostor se brez sten preliva od ogromne sedežne garniture prek jedilne mize v kuhinjo; a se tu še ne zaključi – nadaljuje se ven, na teraso, kjer kraljuje razkošen džakuzi.

Posebnost hiše, postavljene v teraso, je tudi, da pogleda nikjer ne ovirajo radiatorji; talno gretje. Sodobne dosežke pa razkazujejo še rolete na daljinski uprav­ljavec, tako pa se prižge tudi plinski kamin, ki se ga lahko opazuje iz počivalnika. Pomembna so tudi senčila za okna.

Temno rjave stopnice pripeljejo v zgornje nadstropje mimo belih sten, na katerih visijo umetniška dela mladih italijanskih avtorjev. Razobešena so po vsej hiši in so, ker so ustvarjena v rjavih tonih, odličen dekorativni element, ki daje pridih domačnosti, kot sta želela lastnika.

V zgornjem nadstropju sta otroški sobi, po­vezani z lično kopalnico, v kateri je precej tople oranžne barve. Svet zase je zakonska soba, velika kot marsikatero blokovsko stanovanje. Vanjo sprejme hodnik z garde­robnimi omarami, na drugi strani sta dva pro­stora – eden s prho in drugi s straniščem –, vmes pa stojita umivalnika s polico, bogato založeno s kozmetičnimi izdelki višjih ce­novnih razredov.

Še ena vrata nato vodijo v zakonsko sobo, kjer sta opaznejša dva predmeta: razkošna zakonska postelja in plazemski televizor.

V tej hiši ni nič prepuščeno naključju: vsak predmet je skrbno izbran in postavljen na mesto, kamor sodi.

Hermina Kovačič

Fotografije Mateja Jordovič Potočnik

Elle Dekor december 2008

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc