Niko Kralj, neznani znani oblikovalec

Učil se je od najboljših:

Jožeta Plečnika, Edvarda Ravnikarja, Eda Mihevca. Njegov talent so prepoznali že med študijem na ljubljanski arhitekturi in mu podelili študentsko Prešernovo nagrado.

Leta 1957 se je študijsko izpopolnjeval v Stockholmu v biroju Olaf Pira, kjer je med drugim inovativno dograjeval mednarodno priznani sistem regalov in stanovanjsko-pisarniškega pohištva Pira.

Leta 1960 so ga v švedskem dnevniku Dages Nyheter razglasili za najboljšega pohištvenega oblikovalca v Evropi, njihov profesor Erik Breglud pa je izjavil, da bi, če bi Jugoslavija imela pet Kraljev, postala oblikovalska velesila.

Prijavil in registriral je 118 patentov in modelov, izdelal 39 raziskovalnih nalog, se predstavljal na 94 razstavah in objavil več kot 100 člankov o oblikovanju, njegove izdelke pa je produciralo 18 domačih in tujih podjetij.

V tovarni Stol Kamnik je ustanovil prvi razvojni oddelek in biro za oblikovanje v tedanji Jugoslaviji, leta 1966 pa še inštitut za oblikovanje. Britanski zgodovinar oblikovanja Jonathan M. Woodham je njegov stol 4455 označil za prvi pravi primer slovenskega industrijskega oblikovanja.

To je le nekaj dejstev o slovenskem kralju industrijskega oblikovanja Niku Kralju, čigar najbolj znano delo je stol Rex. Nastal je leta 1954 in je edini kos slovenskega industrijskega oblikovanja, ki ga je newyorška MOMA uvrstila v svojo stalno zbirko. Mimogrede, po zapletih, povezanih z njegovim izdelovanjem, je ta stol – v različnih barvnih in izvedbenih različicah (še kot gugalnik in ležalnik) – ponovno na voljo na trgu.

Vse o utemeljitelju slovenskega industrijskega oblikovanja

lahko izveste na pregledni razstavi, ki prinaša pravzaprav šele prvi obsežen pregled njegovega dela, oblikovalske poti in vloge, ki jo je odigral pri razvoju oblikovalske stroke v sodobni Sloveniji.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je na ogled postavil skice, fotografije, prototipe in končne izdelke Nika Kralja, ki sodi tudi med najpomembnejše svetovne industrijske oblikovalce 20. stoletja. Mednje se je zapisal še zaradi izdelkov, kot so zložljivi naslanjač Rex, stoli Lupina, 4455 in Mosquito ter modularno sistemsko pohištvo Futura, Savinja, Javor in Konstrukta, pa tudi zaradi inovativnih rešitev, racionalizacije proizvodnje ter raziskovanja materialov in tehnologije, kar je pomembno vplivalo na uveljavitev slovenske pohištvene industrije in razvoj kulture bivanja pri nas in širše.

Niko Kralj

si je vedno prizadeval, da bi skozi serijsko proizvodnjo dosegal učinek unikatnosti vsakega izdelka.

V MAU pravijo, da je bilo Kraljevo delo družbeno usmerjeno, marsikateri njegov izdelek pa je brezčasen in sodi v zakladnico klasike svetovnega industrijskega oblikovanja. Razstavo  spremljajo vodeni ogledi in nedeljske otroške delavnice, v muzejski prodajalni pa lahko kupite stol Rex.

Hermina Kovačič,
fotografije Dejan Nikolič, Domen Pal, arhiv Impakta Les in MAO