Madonna

9. 3. 2007

V bistvu je prav takšna, kakršno bi pričakovali. Točna kot ura. Varčuje z besedami, nerada razpreda v nedogled. Prekine te sredi vprašanja, saj je to že njen milijonti intervju in natančno ve, kaj jo nameravaš vprašati.

Kot prava Američanka govori malce skozi nos, vendar s tistim sijajnim angleškim naglasom. In celoten postopek zaključi z vljudno učinkovitostjo, kakršno zmorejo le pravi profesionalci: »Moram iti, ker imam čez sedem minut nov sestanek. Hvala.«

Toda z veseljem poročam, da ženska, ki je zadnjih petindvajset let kraljevala glasbeni industriji, svetu mode in planetu slavnih, ni docela strah vzbujajoča. Morda je bila samo dobre volje, a Madonna, kakršno sem spoznal jaz, je bila topla oseba, ki se je veliko smejala in celo klepetala z mano, saj se ji je zdelo blazno zabavno, da moje ime zveni podobno kot Harry Potter (to pogosto slišim in mi gre seveda na živce, a ko se iz tebe norčuje Madonna, je to konec koncev čast, ni res? ).

Zdaj, ko je stara oseminštirideset let in nič ne kaže, da bo upočasnila svoj ritem, ostaja Madonna pojem vsestranske osebnosti: najuspešnejša pop zvezdnica vseh časov, poslovna ženska, mati, provokatorka in seveda stilska ikona brez primere. Odkar se je leta 1983 s svojimi plastičnimi zapestnicami, čipkastimi trakovi v laseh in kičastimi pajkicami uspešno prerinila v ospredje, je zamenjala več slogov, kot je nam uspelo pojesti toplih večerij. Kljub temu se zdi, da je edina oseba, ki nad Madonninim spreminjajočim se vide­zom ni tako navdušena, ona sama. »Vsi so mi bili všeč, « skomigne. »Ne maram se ozirati nazaj. Kdo pa rad nosi lanskoletna oblačila? Naprodaj je vse preveč novih stvari.«

Najbolj pa bi si Madonna želela, da bi ta mesec kupili njeno novo kolekcijo za H & M, M by Madonna. V njej (hvala bogu) ne boste našli bleščečih se dresov ali stožčastih nedrčkov, ampak prefinjene telirane trenčkote in lepe nosljive obleke. »Poskušala sem ustvariti šik kolekcijo, ki bi bila cenovno relativno ugodna, « pove. Tudi raziskavo trga opravi kar sama: »Svoje dizajne preizkusim s svojim možem. Obleko pomerim in ga vprašam, ali mu je všeč. Poleg tega so oblačila večkrat na preizkusu, ko grem ven. Ko je ljudem kaj všeč, se rada pohvalim, da sem to oblikovala jaz. Vsak je presenečen.«

 

Madonna se zdaj posveča tudi kolekciji oblačil za otroke, ki bo dopolnila njeno knjižno zbirko English Roses. V prototipih oblačil se po brvi sprehodi kar njena desetletna hči Lourdes. Toda v gospodinjstvu družine Ritchie ni vse tako rožnato, kar zadeva modo: »Moja hči je v obdobju, ko nosi tako tesno oprijete kavbojke, da ne more pokrčiti kolen. Zbadam jo, češ, ali res ne more obleči česa drugega: polno omaro oblek ima, pa vsak dan nosi iste hlače. In jo prosim, naj si na­dene pas, saj nočem videti njenih ritnic, ko se bo sklonila. Tudi sina mi ne uspe spraviti iz vojaških hlač Gap. Oba ves čas nosita eno in isto.« Pa svoja oblačila kljub temu hrani za Lourdes? »Edino stvar, ki jo želi imeti, ko bo odrasla, je moja poročna obleka, da jo bo nosila na svoji poroki, « se nasmehne. Če si bo Lourdes kdaj premislila, pa bo preostanek maminih oblačil našla v Kaliforniji: »Imam pravi muzej v skladišču, kjer hranijo moje kostume z nastopov in iz videospotov. To so unikatni kosi, ki so bili izdelani posebej zame.«

Medtem ko je Lourdes bolj svojeglava, pa je mož Guy modno veliko lepše vzgojen: »Všeč mi je, da moj mož nosi obleke, in to mu tudi povem. Pa mi ustreže? Mi. Pri oblačilih je zelo ubogljiv! « Zanima me, ali to deluje obojestransko. »Moja oblačila redkokdaj komentira, a mislim, da mu je moj način oblačenja kar všeč.« Tudi dres iz spota Confessions On A Dance Floor? »Všeč mu je bil, « ostane neomajna. Zadeva zaključena.

Tako kot se z Madonno nihče ne more kosati v kameleonstvu, ji nihče tudi ne seže do kolen, kar zadeva kontroverznost. Četrt stoletja je viharila skozi nevihte, med kate­rimi je bilo nekaj hujših (zloglasna knjiga o seksu iz leta 1992 in druge dejavnosti, s katerimi je jezila papeža – leta 1989 je v videospotu Like A Prayer na primer zapeljala črnega Jezusa) in nekaj milejših (med pode­litvijo Turnerjeve nagrade leta 2001 je med televizijskim prenosom v živo izrekla besedo fuck, pred rojstvom sina Rocca pa dejala, da angleške bolnišnice niso za nikamor).

A vse to je javnost hitro pozabila. V zadnjih mesecih stvari potekajo kot ponavadi. Madonna je trenutno v vrtincu govoric tako o zakonitosti njene posvojitve malavijskega otroka Davida Bande kot o trdnosti njenega šestletnega zakona. V povezavi s slednjim jo vprašam, ali držijo najnovejše naslovne vrstice v revijah, da namerava zapustiti London in se vrniti domov. Vprašanja se spretno otrese: »Iskreno povedano, zares ne vem. Ne morem razmišljati toliko vnaprej. Rada živim tukaj, imam pa še vedno dom v New Yorku in v Ameriko se tako ali tako ves čas vračam.«

Da bi kot ženska, o kateri se največ govori, sploh lahko preživela, je morala razviti neprebojen oklep. »Časopisov in revij ne prebiram veliko pa tudi ven hodim zelo malo, « pove.

Ko jo vprašam, kaj meni o načinu oblačenja Britank, pa je kar malce v zadregi: »Na te reči nisem pozorna. Ko tečem v trenirki, skrita za sončnimi očali, se ne oziram naokrog.« Če vsi na svetu strmijo vate, ti očitno ne preostane drugega, kot da pogledaš v drugo smer. Madonna priznava, da je včasih pod hudim pritiskom, a bolj zaradi dela kot zaradi včasih nezaželene pozornosti: »Pod stresom sem, če imam preveč projektov naenkrat. Ko poskušam loviti roke in obenem preživljati čas z družino, je velikokrat prenaporno.« In kako ji uspeva? »Veliko vpijem! Včasih se dobro spopadam s tem, včasih ne. Globoko vdihnem ali pol ure res hitro tečem na tekalni stezi, da se znebim agresije. Poleg tega me obkrožajo zelo učinkoviti ljudje, ki me opomnijo, da je to navsezadnje le služba in da bo z mano vse v redu.«

Zdaj, ko še ne snema novega albuma, njena kolekcija H & M pa je končana in pripravljena, da z njo zapolnijo trgovine, se zdi, da Madonna lahko uživa še v čem drugem kot le v vsakdanjem delu. Še vedno je zaljubljena v svoje posvojeno mesto: »Všeč mi je ritem Londona in dejstvo, da se lahko do svojih najljubših restavracij in pubov kar sprehodim. Všeč mi je občutek skupnosti in to, da živim zraven parka.« Pa je prava Londončanka? Se v mestu znajde brez zemljevida? »V avtu, če bi vozila sama, nikakor. Preveč je enosmernih ulic. Bi se pa znašla peš ali na kolesu.«

Madonna jutra posveča negi telesa: »Ostajam pri pilatesu in svojih kardio vajah. Malo tudi mešam: pilates, gyrotonics, joga. Vadim vsak dan, le ob nedeljah ne.« Torej ob nedeljah počiva? »Pravzaprav ob nedeljah jaham. Prostega dneva nimam! « Ali si kdaj privošči kalorični dan? Njen odgovor me preseneti: »Ja, imela sem ga včeraj. Potem dlje tečem na tekalni stezi in naslednji dan malo manj jem, tako da se vse izenači. Čeprav je to najverjetneje le iluzija – vse je v moji glavi.« Preostanek dneva preživi z otroki. Z njimi se igra, dela domače naloge in jim bere.

Presenetljivo je le, da na njenem urniku ni nakupovanja v dragih butikih: »Nakupovanja nisem nikdar marala. Ne maram brskati med obešalniki in na srečo to zame počne nekaj deklet. Kaj je narobe z mano? Ne maram ne nakupovati ne kuhati! «

Rada jé v restavracijah in uživa predvsem v svoji najnovejši vlogi poznavalke vin: »Hodila sem na tečaje pokušanja vina. Naučili so me razlikovati in izpostavili so posebnosti določenih vin. Posebej pri srcu mi je rdeče vino. Rada imam bordeaux.«

In kaj lahko pričakujemo od naslednje Madonnine preobrazbe? Zdi se, da je videz disko dive ob albumu Confessions On A Dance Floor že pustila za sabo. »Šele začela sem razmišljati o tem, da bi se vrnila v studio in posnela novo ploščo; dokler se to ne zgodi, pa ne morem vedeti, kakšna bo podoba, ki bo spremljala mojo glasbo, « pravi. Ker ima naslednji intervju že čez sedem minut in pol, zaključim z vprašanjem, kako se počuti v lastni koži: »To je zelo težko vprašanje. Odvisno od dneva, « se nasmehne. »Ponosna sem na svoje dosežke. Moje življenje je pravzaprav neverjetno in lahko rečem, da sem v svoji koži srečna.«

Madonnina desna roka

Arianne Phillips je Madonnina stilistka postala pred desetimi leti, ko jo je pevki priporočila njena druga stranka, Courtney Love. Arianne z Madonno zasnuje vizualni koncept za vsak singel, videospot in turnejo. Njuno sodelovanje se je začelo leta 1997, v času albumaRay Of Light, z gotskim vide­zom za videospot Frozen, se nadaljevalo s slogom gejše, glamurozne dive za Music in kavbojke za Don’t Tell Me ter z revolucionarnim Che Guevara videzom za American Life . . V enem redkih intervjujev je Phillipsova povedala, kako je delati s kraljico popa, in opisala kreativni proces, ki je uresničil Madonnino najnovejšo preobrazbo: disko divo v dresu za Confessions On A Dance Floor.

»Ko sva se spoznali, me je ujela nepripravljeno. Vstopila je v sobo, kjer sem ravno brskala med oblačili. Na boku je imela dojenčico Lolo. Bila sem nervozna, čeprav sama po sebi ni vzbujala strahu. Zdela se mi je zelo stvarna in dostopna. Z njo ni težko sodelovati. Pričakuje sveže ideje, pri tem pa je zelo dovzetna za nove predloge. Ker je bila Confessions On A Dancefloor zgoščenka, ki je slavila ples, sva začeli pri oblačilih, ki jih nosijo plesalke. Napisala sem seznam takšnih oblačil: dresi, baletni čevlji . . V Los Angelesu imam zbirko starih oblačil in med njimi sem našla nekaj res lepih dresov iz sedemdesetih. Da bo nosila dres, se je odločila sama. Še vedno sem presenečena, da je pristala na to, saj je v desetih letih dela z njo nisem še nikoli oblekla v oblačila, ki bi toliko razkrivala. Vendar si to lahko privošči, saj ima krasno postavo. Ni bila nervozna, saj je ne skrbi, kako je videti.

In vseeno ji je, ali je neko oblačilo iz dragega butika, dizajnersko ali staromodno. Za snemanje videospota sem poskušala najti čim več bleščečih, svetlečih se čevljev, ki bi bili izraz disko sloga. Imela sem nekaj lepih dizajnerskih, nekaj pa sem jih našla kar v veleblagovnici v Ameriki in nekatere je dejansko nosila. Poskušala sem jo pregovoriti, naj teh cenenih svetlečih se čevljev ne obuje, ona pa mi je rekla: »Vse­eno mi je, ali so vredni dvajset ali tri tisoč dolarjev. Kul so.« Seveda ima med prijatelji nekaj krasnih modnih oblikovalcev, kot sta Jean Paul Gaultier in Donatella Versace, kate­rih obleke obožuje, vedno pa je pozorna tudi na neznane umetnike, mlade oblikova­lce, za katere ni še nihče slišal. Madonna ne sledi trendom, ampak jih ustvarja.

Včasih se glede določenega videza ne strinjava in potem o tem zdravo razpravlja­va. Večkrat poskušam jaz ustaviti njo kot nasprotno, saj je precej neustrašna. Trudim se, da bi bile kritike o njej vedno dobre, a med delom z njo sem se naučila, da ima o Madonni vsak svoje mnenje in da ne moreš nikdar zadovoljiti vseh.

Madonna ni nikoli nostalgična. Ne mara se ponavljati. Tudi starih fotografij ne gleda. Njena stilska skrivnost je, da vedno tvega, se pri tem zabava in uporabi smisel za humor. Nekaj obleče, ker ji je všeč, in ne razmišlja, kaj si bodo o tem mislili drugi.«

besedilo: Kerry Potter, foto: Steven Klein

priredila: Živa Deu

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc