Stiskanje, šklepetanje in drgnjenje z zobmi so razširjeni tako med odraslimi kot med otroki, in če se zanje ne zmenimo, lahko sčasoma povzročijo otrplost obraznih mišic in bolečine v vratu in hrbtu ter močno obrabljenost zobne sklenine. Diagnoza: bruksizem.
V normalnih okoliščinah se zobje zgornje in spodnje čeljusti stikajo zgolj med žvečenjem in požiranjem oziroma kakšnim drugim zavestnim dejanjem. Takrat usta mirujejo, žvekalne mišice so sproščene, med zgornjimi in spodnjimi zobmi pa je vedno vsaj nekaj milimetrov prostora, ki jim preprečuje neposredni stik in s tem drgnjenje. »To pa ne velja v dveh primerih, « pojasnjuje zobozdravnik dr. Stefano Abbati. »Prvi je zavedno ali nezavedno stiskanje zob kot refleksni mehanizem, ki spremlja težje telesne napore – podaljšano krčenje nekaterih mišic (vratnih, ramenskih in hrbtnih) – ali močno živčno napetost. Takrat se zobje sicer močno stikajo, vendar čeljust miruje in žvečilne mišice odrevenijo. Navadno takrat ne prihaja do poškodb, saj je stik statičen, torej se zobje ne obrabljajo, povzroči pa lahko bolečine v predelu obraza in vratu zaradi močnega krčenja žvečilnih in vratnih mišic. Nekateri ljudje torej čez dan stiskajo zobe, še posebej kadar so napeti.«
Drugi in veliko bolj škodljiv pojav pa je bruksizem oziroma drgnjenje in škrtanje z zobmi. »Tudi v tem primeru gre za hiperaktivnost žvekalnih mišic, dogaja pa se predvsem ponoči, torej nezavedno. Čeprav drgnjenje zob traja relativno malo časa, pa lahko ponavljanje iz noči v noč povzroči abrazijo zobne površine kočnikov, sekalcev in podočnikov, « nadaljuje dr. Abbati. Drgnjenje in škrtanje z zobmi je glasno, tako da nas na težavo običajno opozori oseba z druge strani postelje.
Stres, napetost ali parkinsonova bolezen
Strokovnjaki priznavajo, da vseh vzrokov še ne poznajo. Nekateri trdijo, da so za bruksizem krivi nepravilni ugriz in zobozdravstvene motnje, drugi pravijo, da naj bi bil povezan s spremembami v spalnem ciklu. Na težavo naj bi vplivalo tudi kar nekaj psiholoških dejavnikov, kot so tesnoba, stres, napetost, potlačena jeza in frustracije, saj naj bi bilo v stresnih obdobjih škrtanje še pogostejše. K težavi naj bi bile bolj nagnjene agresivne, tekmovalne oziroma hiperaktivne osebe. V nekaterih primerih pa vzrok za bruksizem niso težave z zobmi ali stres. Lahko gre za zaplete pri nekaterih drugih motnjah, kot sta huntingsonova in parkinsonova bolezen, ali redke in neznačilne stranske učinke psihofarmakov oziroma nekaterih antidepresivov.
Vzrok za bolečino v hrbtenici se skriva v ustih
Blagi bruksizem navadno ne povzroča večjih motenj, pogosto in močno drgnjenje zob pa lahko vodi k resnim težavam. Škoda, ki nastane, če težave ne odkrijemo pravočasno, ampak šele po več mesecih ali celo letih, se lahko kaže na treh ravneh: 1. prizadeti so zobje, ki so veliko bolj obrabljeni; 2. škrtanje povzroči težave v čeljustnem sklepu, saj ga pogosto preobremeni, posledica pa so škripanje med premikanjem čeljusti, bolečina in obraba sklepnih špranj; 3. pride lahko do težav v mišicah zaradi njihovega prekomernega krčenja, bolečina pa ne prizadene le žvekalnih, temveč tudi vretenčne mišice – mišične napetosti lahko spodbudijo celo glavobol, še posebej tenzijskega tipa, ali bolečine vratu, ki jih zmotno pripisujemo artrozi vratnih vretenc. Opozoriti pa je treba, da so posledice bruksizma pri posameznikih zelo različne.
Poti do rešitve
Prvi dejanji v boju proti bruksizmu sta nadzor delovanja žvekalnih mišic podnevi in blaženje poškodb. Druga rešitev, ki jo svetuje dr. Abbati, pa je nočna uporaba pripomočka, ki mu pravimo bite, torej ugriz. To je ponavadi model zobovja zgornje čeljusti, ki ga izdela zobozdravnik ali pa ga kupimo v lekarni in je izdelan iz mehkega umetnega materiala. Bite, ki ga na zobe nataknemo pred spanjem, sicer ne preprečuje stiskanja zob, vendar zaščiti zobne ploskve obeh čeljusti in zmanjša dejavnost mišic, ki povzročajo bruksizem. Uporabljamo ga lahko ves čas ali le v bolj stresnih obdobjih, ko se motnja stopnjuje. Tretja rešitev je primerna predvsem v primerih izrazitega nepravilnega ugriza. Takrat je treba obiskati ortodonta, ki spremeni položaj zob celotne čeljusti, tako da obnovi stik zob. V skrajnih primerih lahko zdravnik predpiše tudi zdravilo na osnovi benzodiazepina, ki ga ne uporabljamo za zdravljenje anksioznih motenj, temveč pomaga sprostiti žvekalne mišice. Bruksizem pa je lahko, kot rečeno, stranski učinek nekaterih antidepresivov – v tem primeru se je priporočljivo pogovoriti s svojim zdravnikom o možnosti zamenjave zdravila. Če je vzrok psihološki oziroma povezan z motnjami spanja, pa je dobro poiskati psihoterapevtsko pomoč oziroma specialista za težave s spanjem.
Vedeti moramo, da je bruksizem izredno težko dokončno oziroma trajno odpraviti, saj gre za kronično motnjo, ki je v določenih obdobjih bolj izrazita, v drugih manj, nikoli pa je povsem ne odpravimo.
Znaki bruksizma:
- drgnjenje in stiskanje zob je tako glasno, da ponoči motite partnerja;
- obrabljeni in okrušeni zobje;
- tako obrabljena zobna sklenina, da odkriva notranjost zob;
- povečana občutljivost zob;
- bolečine v čeljusti in čeljustnih mišicah;
- bolečine v ušesu zaradi močnega stiskanja čeljusti;
- glavobol;
- kronične obrazne bolečine;
- poškodovano tkivo na notranji strani lic.
Tudi otroci škrtajo
Pri otrocih naj bi bila težava povezana predvsem z rastjo in razvojem čeljusti in zob ter nepravilnim ugrizom, lahko pa gre tudi pri njih za napetost, jezo ali reakcijo na bolečino zaradi rasti zob ali v ušesu. Težavo pripisujejo kar 30 odstotkom otrok do petega leta, skrb za zobe pa je ponavadi odveč, saj jih večina težavo preraste, še preden dobijo stalne. Če vaš otrok v spanju škrta z zobmi zaradi strahu ali napetosti, pa lahko pomaga sproščujoča topla kopel, pogovor pred spanjem ali njegova priljubljena pravljica za lahko noč.
Za poškodbe zob pa poiščite zobozdravnika in vprašajte za lasersko zdravljenje zob.
Živa M. Brecelj
Fotografija Sandro Hymas
