Veliki mali maraton

Za najpomembnejši dan v svojem življenju baje potrebuješ nekaj starega, nekaj novega, nekaj izposojenega in nekaj modrega. V času, ko se poročimo večkrat, če sploh, je najpomembnejši dan v življenju stvar izbire in predvsem nekaj, kar se nam zgodi približno enkrat na leto ali celo na mesec, če smo bolj dramatične sorte. Letos bo zame to maraton. Samo zanj sem prepričana, da bo prvi in zadnji v mojem življenju – v tem letu. Toda, ker nimam pojma, kaj je – prevedeno v tekaški jezik – staro, novo, izposojeno in modro, sem za pot do cilja prosila svojo gurujko, ki je vsekakor modra, malo tudi izposojena, na vsakem treningu popolnoma nova in nedvomno ‘stara’ tekačica.

Veliki mali maraton

Ta nora ideja, da bom pretekla ljubljanski mali maraton, se mi je utrnila kar tako, mimogrede, morda celo ob kavi, namesto da bi zinila ‘še kozarec vode’. Vem, zgodile so se že bolj nore stvari, na primer, da si bleknil ‘bi se poročil z mano’, ampak to ste že slišali vsaj v filmu. Kakorkoli, moj dragi je zagotovo pomislil, da me bo minilo, ne, ne poroka, ampak maraton. Najverjetneje bi tudi me, če ne bi postala del akcije Bodi aktivna. Ne le zaradi obvezujoče pogodbe, ampak predvsem zato, ker sem dobila trenerko, Jasno Zagrajšek. Ne pravim, da komurkoli drugemu ne bi uspelo samemu, toda moje mišice in kondicija so potrebovale nekoga, da jih prebudi iz zimskega spanja, ki je trajal vse do konca decembra 2006. Nikoli nisem bila športnica in nikoli ne bom, tudi ko bom pretekla teh 21 kilometrov.

Opazite napredek? Nisem napisala če, ampak ko, moj psihoanalitik bi bil zelo zadovoljen, če bi ga seveda imela. Imam pa zato trenerko, ki je v teh mesecih marsikdaj odigrala vlogo terapevta, ko sem obupovala nad seboj, zraven pa sem za bonus dobila še zametke mišic, ki jih med ležanjem na kavču zagotovo ne bi. Sem tudi tako samozavestna, da vem, če mi slučajno ne uspe, ne bom luzerka, ampak še vedno zmagovalka. Ker sem si upala. 28. oktobra bo torej moj dan, lahko je tudi vaš, ne bom ljubosumna. Za vse, ki se mi boste pridružili, sledi nekaj napotkov za zadnji hip.

Mesec M

Morda se vam zdi en mesec cela večnost od štartne črte, toda pravzaprav je le trenutek stran. Če ste popolni začetnik, je za vas bolje, da ta mesec izkoristite za priprave na maraton za naslednje leto. 21 kilometrov pač ni šala mala. Zadnje čase sem v avtu, kadarkoli sem zagledala 21 km Koper ali Kranj ali katerikoli že kraj, pomislila, vau, če bi sedaj stopila iz avta in stekla po cesti, bi prišla do tja, vau, še enkrat. Razdaljo po novem merim v desetih kilometrih, ki so zame že mala malica, in 21, ki so še kar naprej velika šala – kako bodo te moje noge, ki sedaj ležerno ležijo ena čez drugo in se malo prelivajo na vse strani (ne, vsega špehca se še nisem znebila) ter niso videti prav nič spekta­kularno, vse to zdržale? Da, ta mesec se bomo posvetili tudi psihičnim pripravam, ki bodo iz mene, mevže, naredile mene, ženo iz jekla. Res jih potrebujem; prvič ko je obstajala možnost, da bova naslednje jutro ob 7. uri morda podaljšali najino ustaljeno traso in pretekli 20 kilometrov, sem se zbudila ob 3.40, tako vznemirjena sem bila.

Lahko bi rekli, da se po zadnjem mesecu maraton pozna, saj je to najbolj pomembno obdobje. Jasna je ocenila, da bom pretekla neverjetnih 120 kilometrov, da, prav ste prebrali, 120 kilometrov, kar znaša 30 na teden. Predvsem naj bi se v tem obdobju osredotočili na podaljševanje dolžine, torej nad 10 kilometrov, da se mali maraton ne bo zdel več tako dolg in daleč, ter na količino in tudi intenzivnost teka, kar pomeni intervalne treninge za hitrostno vzdržljivost. Zadnja dva, tri tedne bo poudarek na tempo tekih, to je manjših odsekih istega ali malenkost hitrejšega tempa, kot bomo tekli na maratonu. Tako obstaja manjša verjetnost, da bi nas množica potegnila s seboj in bi začeli prehitro, do druge polovice pa omagali.

Če je le mogoče, tecite vsak drugi dan, obisk fitnesa pa zmanjšajte na enkrat na teden, ko boste delali vaje za mišično moč. Vzemite si čas, da preizkusite vso opremo. Tukaj smo že pri tistem ‘nekaj starega’ ali, bolje, nekaj nošenega, nikar se na maraton ne podajte v novi pražnji oblekici, kaj šele obutvi, saj se morate počutiti popolnoma domače. Odpade torej ‘nekaj izposoje­­nega’. Majica vam lahko po nekaj kilometrih začne prav nadležno lesti navzgor, pajkice vam počijo na zadnji plati (pišem iz izkušenj), superge pa morajo biti brez debate uležane. Če imate doma več parov in ne veste, katere so dovolj dobre za tako poseben dan, jih testirajte in izbirajte po občutku, ki vam ga dajo, ne po tem, kako se vklopijo v celotno garderobo (le nasvet, tukaj lahko odkljukate ‘nekaj modrega’). Toda naj ne bodo prestare, če ste v njih pretekli več kot tisoč kilometrov, potrebujete ‘nekaj novega’. Konec oktobra je lahko mraz, lah­ko je vroče, lahko dežuje ali žge sonce, je 20 stopinj ali minus, zato sebe in opremo preizkusite v vseh vremenskih situacijah. Jasna priporoča pajkice, da so meča ves čas ogreta in je možnost krčev manjša.

Na preizkušnji bo tudi želodec. Kaj vam paše jesti pred tekom, je zelo pomembno – naj bo to le banana, kosmiči ali kruh z marmelado. Zaradi prebavnih motenj marsikdo odstopi. Bodite pozorni tudi na to, kaj vam ustreza piti med tekom, voda ali izotonični napitki, saj telo po eni uri potrebuje tekočino.

Priporočljivo se je udeležiti kakšnega rekreacijskega teka, saj je teči sam ali v množici popolnoma drugače. Leta 2006 se je polmaratona udeležilo 2.082 moških in 657 žensk, k njim pa moramo prišteti še maratonce, 596 moških in 70 žensk. Tudi če se nikoli niste komolčkali, si boste primorani izboriti svoje mesto.

Teden M

Že sedaj se ga veselim. Tri dni pred maratonom se namreč posvetiš carbo loadingu, povečanemu vnosu živil, ki vsebujejo veliko kompleksnih ogljikovih hidratov. S tem se povečajo glikogenske rezerve v mišicah, ki jih bomo črpali med tekom. Morala bom jesti ravno tisto, česar drugače ne smem, a imam najrajši – tudi za večerjo. Mmmm, polnozrnati špageti, rjavi riž, a skozi ves dan v manjših količinah. Zmanjša se vnos maščob in beljakovin, 80 odstotkov naj tvorijo ogljikovi hidrati. To še ni vse, tudi tekla ne bom, v fitnes bom zavila samo še za tonus mišic. Dan pred velikim dnem je čas za hidracijo telesa, spijte liter več tekočine od običajnega. Zvečer bom šla na masažo, da mi bodo razbili mišične vozliče in se bom počutila lahno kot peresce.

Dan M

Večer prej pojdite zgodaj v posteljo in si privoščite deveturni spanec. Zase vem, da bom imela težave, če se ne bom prej dobro psihično pripravila, prežvečiti celo škatlo persenov pač ni rešitev. Z avtogenim treningom bom kot profesionalni športniki v mislih pretekla traso, ki si jo bom teden dni prej ogledala.

Ob 10. uri je štart, dve uri prej poješ tisto, kar si ugotovil, da ti najbolj ustreza, po požirkih popiješ čaj, eno uro prej izotonični napitek, pol ure prej pa deci ali dva navadne vode, da ne pride do krčev v želodcu. Ko tečeš, gre vsa kri iz želodca v mišice, ker mišice rabijo hrano, in želodec se skrči. Če potem spiješ izotonični napitek, ta lahko vsebuje previsoko stopnjo glukoze, telo ga ne more vsrkati in gre ven po isti poti, kot je prišel noter. Noge si namažite s perskindolom, ki bo poskrbel, da bodo mišice segrete.

Na štartu bodite uro prej, da dvignete štartno številko, začutite vzdušje in izberete svoje mesto. Vmes bo zagotovo prišlo obdobje krize, zato je dobro, da imate ob sebi nekoga, da vam pove kakšno spodbudno. Med maratonom se med tekači splete posebna vez, prijateljstvo, ki vsemu skupaj doda novo razsežnost. Izberite si zajčka, ki bo izziv, a obenem ne bo ves čas pospeševal ter vas predčasno izmučil. Sama bom privilegirana, moj zajček bo Jasna in njena energija ‘nekaj sposojenega’.

Postojanke s pijačo in prigrizki so postavljene na vsakem vogalu, a Jasna pravi, da se ne bom ustavila že pri prvi. Je pa zadnjo tretjino že treba paziti, da piješ, saj po eni uri pride do dehidracije. Za osvežitev bom pojedla pomarančo ali limono, piškotov Jasna ne priporoča. Ko si enkrat na cilju, lepo po požirkih posrkaš tekočino ali juho, ki vsebuje veliko elektrolitov, da prideš k sebi. Pozneje si je fino privoščiti masažo ali namakanje v bazenu, predvsem pa spanje.

Dan potem

Čutiš splošno utrujenost, ne muskelfibra. Lahko si žejen in malo več poješ. Ponedeljek si rezervirajte za razvajanje in počivanje. Lahko naredite iztek, če vam ustreza. Telo za regeneracijo po 42 kilometrih potrebuje od enega tedna do 14 dni, po 21 pa pride k sebi že po dveh dneh, če mu zagotovite dovolj spanja.

Ocena

Seveda me je zanimalo, kaj ima Jasna po desetih mesecih povedati o meni. Začne se smejati: »Zdaj znaš reči, uf, še malo bom, si veliko bolj borbena in pripravljena iz sebe iztisniti moč. Prej si bila kot iz stekla. Če je malo zabolelo, si že odnehala. Zdaj namesto tega rečeš: gremo malo hitreje! « Na štartu ne bom izstopala po neizkušenosti, saj gre na maraton marsikdo brez predpriprav, kar je precej neodgovorno do telesa. Najin cilj je najprej priti do njega oziroma s hitrostjo preteči v cilj, ne da se skozenj privlečem. Poskusili bova v manj kot dveh urah, enakomerno, brez kriz in z užitkom.

Karkoli se bo že zgodilo, se mi zdi popolnoma noro že to, da zjutraj pretečem deset kilometrov in grem potem normalno v službo. Hvala vsem, ki ste mi vsaj stali ob strani, če že ne tekli, me potrpežljivo vozili na treninge, ker še vedno nimam izpita za avto, in niste nikoli podvomili, da bom zmogla. Mali maraton bom pretekla predvsem zase, malo pa tudi za vas, ki boste navijali ob progi ali pač ob nedeljski kavici na drugem koncu mesta. Pripravljena sem.

Urša Jerkič

Fotografija promocijsko gradivo

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri