Kaj so hidrolati? Kako jih uporabljamo in na kaj moramo biti pri nakupu pozorni? Elle ima odgovore za vas.
Že nekaj časa v trgovinah berem. Ne sicer knjig, a včasih se mi zdi, da bi v času, ki ga porabim, da se prebijem čez vse sestavine, navedene na etiketah in listkih, lahko obdelala tudi kakšno krajše lepopisno čtivo. Sprva sem sledila zgolj poreklu in sestavinski sestavi oblačil, zdaj pa veliko več pozornosti namenjam hrani in kozmetiki. Če je le mogoče, upoštevam pravilo manj je več. Še pred kratkim sem, ko sem želela preveriti, s čim me bo prepričala nočna krema, morala po navodilih proizvajalca odlepiti vrhnji listek, na katerem je pisalo z biološko pridelanim arganovim oljem, da sem lahko spodaj odkrila še vsaj 25 sestavin, ki mu delajo družbo. In ko je islandsko podjetje Bioeffect na trg poslalo serum z le osmimi sestavinami, sem resnično podvomila, ali res potrebujem vse tiste -ate, -zate, -ile, -ole. Da smo kupci postali občutljivi še za kaj drugega kot za nizko ceno ali pridevnik ekskluzivno, so ugotovili tudi veliki kozmetični igralci – La Solution 10 de Chanel tako vsebuje zgolj deset skrbno izbranih sestavin, ki pomagajo vlažiti kožo na obrazu. Prav zato sem se sama že pred časom odločila za uporabo kozmetičnih olj in s še večjim zanimanjem preizkusila nove hidrolate slovenskega porekla. No, najprej k hidrolatom!
Kaj so hidrolati?
Za hidrolate uporabljamo več poimenovanj. V slovenščini jih na primer poznamo kot aromatično vodo, hidrosol, rožno vodo. Besedo hydrosol (hidrolat) si najlažje razložimo kot hydro (voda) in solution (raztopina). Hidrolat je torej proizvod, ki ga pridobimo z destilacijo zdravilnih in aromatičnih rastlin (ker to niso samo cvetovi, je lahko naziv rožna voda zavajajoč). Po eni strani pridobimo v vodi netopne zdravilne komponente, to so eterična olja, po drugi strani pa v vodi topne sestavine, hidrolate. Da kar takoj razjasnimo, hidrolati niso razredčeni čaji niti razredčeno eterično olje. Končna sestava hidrolata je prav zato, ker vsebuje tudi sestavine, topne v vodi, drugačna od eteričnega olja, ki pa vsebuje tudi v olju topne sestavine. Še vedno sta si izdelka po naboru sestavin precej podobna, predvsem pa je podoben njun namen uporabe, vendar z eno veliko razliko: hidrolati so nežni. Pred uporabo jih ni treba redčiti. Lahko jih uporabljamo vsak dan. Pri uporabi eteričnih olj v kozmetiki je potrebnega kar nekaj lepotnega predznanja ali, kot se je pošalil gospod Matej Turin iz Histrie Botanice: »Uporaba eteričnih olj bi se morala pri ljudeh, ki niso strokovno podkovani, končati pri uporabi v izparilnikih.« Hidrolati so torej bogati z različnimi aktivnimi sestavinami, ki jih vsebujejo tudi kreme, serumi in losjoni, le da imajo ti dodanih kup sestavin, vplivajočih predvsem na končne senzorične lastnosti (mazljivost, penjenje, vonj, tekstura, barva ...). Seveda si težko predstavljamo prhanje in umivanje glave brez pene, zato hidrolate uporabimo po tem, kot tonik. Kot navaja strokovna literatura, pa hidrolati niso uporabni le v kozmetiki, temveč tudi v aromaterapiji in prehrani.
Hidrolati v svetu lepote
Hidrolate v negovalni kozmetiki uporabljamo predvsem kot tonike, vodice za vlaženje in osvežitev ter proti zabuhlosti. Načelno hidrolati ne vsebujejo dodatkov in so stoodstotno naravni, a ker so hitro pokvarljivi, jim določeni proizvajalci radi primešajo alkohol in konzervanse. Hidrolati imajo tudi zelo izrazit vonj, nekaterim to prija, kdo drug pa se jim prav zaradi tega raje odpove. Naj vas potolažim, da vonj zelo hitro hlapi in ne ostane na koži. Njihovo delovanje (odvisno od sestavin) je protivnetno, blažilno, pomirjajoče, obnavljajoče, delujejo proti znakom staranja in čistilno. Najpreprostejši način uporabe hidrolatov je, da ga v obliki razpršila nanesete na obraz takoj po čiščenju, nato pa nadaljujete s kremo ali, še bolje, oljem. Hidrolate lahko med seboj prav tako mešate in si izdelate lasten tonik, ki ustreza potrebam vaše kože. Prednost hidrolatov je tudi njihov (rahlo) kisli pH, ki koži prija veliko bolj kot nevtralni, kakršno je zmotno prepričanje.
Kako izbrati pravi hidrolat za potrebe svoje kože?
Suha koža: hidrolat sivke, ki je hkrati odličen za nego kože, nagnjene k mozoljem in vnetjem; hidrolat vrtnice je prav tako izjemen za nego tanke in občutljive kože.
Občutljiva koža: hidrolat rimske kamilice je pravi balzam proti rdečici, razdraženi koži, zlasti priporočljiv je za nego kože okoli oči; pri občutljivi koži uporabljamo še hidrolat pomarančnih cvetov ter hidrolat melise, ki prav tako preprečuje draženje in rdečico kože.
Zrela koža: hidrolat smilja blagodejno vpliva na zrelo kožo, jo neguje in obnavlja, prav tako pomirja kožo po daljši izpostavljenosti soncu; ustrezen je tudi hidrolat šipkovih cvetov.
Mastna koža z mozolji: hidrolat čajevca deluje protibakterijsko; hidrolat šetraja aknasto kožo poživlja in nanjo deluje antiseptično; hidrolat rmana pa obnavlja problematično mastno kožo.
Mastna koža brez vnetij: hidrolat rožmarina kožo obnavlja, čisti pore in deluje celo proti vraščanju dlak (uporablja se ga kot tonik po britju).
Histria Botanica
... je prvi večji slovenski predelovalec avtohtonih zelišč in dišavnic Istre. Njihovi hidrolati in eterična olja iz osmih različnih zelišč in dišavnic so stoodstotno naravni in izjemno kakovostni, kar potrjujejo tako neodvisne domače kot tuje raziskave. Pri pridobivanju kakovostnih hidrolatov sta namreč zelo pomembna podatek, kdaj zelišča in dišavnice žanjejo, in njihovo razumevanje, saj se pri parni destilaciji vsaka rastlina obnaša drugače in potrebuje specifičen postopek obdelave.
Pripravila: Petra Windschnurer
