Lepota v hrani

Rešitev za popolno kožo ni vedno v kremah. Izsledki najnovejših raziskav kažejo, da je tista skrivnost, ki določa starost, naša prehrana.

Lepota v hrani

Vam povem, zakaj imam na piki svojo prijateljico Nino? Zaradi njene kože. Videti je, kot bi njen sijaj prihajal iz notranjosti, čeprav še zdaleč ni svetnica. Živi v mestu, popije preveč alkohola, na njeni blazini je pogosto opaziti madeže maskare in všeč so ji moški z brado, ostro kot britev.

Raziskovala sem in ugotovila še, da nega njene kože zajema milo, vodo in zaščitni faktor. Dobro vem, da o botoksu nima najboljšega mnenja, saj ga povezuje z nečimrnimi zvezdnicami. Da bi si priklicala v spomin, kdaj je na obrazu nazadnje opazila mozolj, mora močno dvigniti obrvi in namrščiti čelo, ki je že naslednji trenutek spet povsem gladko. In končno mi zaupa svojo skrivnost. Nikoli mi je ni prikrivala, le o tem je nisem nikdar spraševala.

Ninina skrivnost lepe kože: »Nikoli ne jem izdelkov z nizko vsebnostjo maščob oziroma tistih z oznako nizkokalorično. V nasprotju z drugimi menim, da multivitaminski napitki ne rešujejo težav ter da pollitrska plastenka vode in dodatna plast kreme ne moreta izničiti dveh steklenic pinota. Izogibam se sladkarijam, razen čokoladi. Ovseno kašo jem tudi, ko imam mačka, popijem veliko vode in vsaki jedi dodam olivno olje. Ribe so moj edini vir beljakovin, s soljo skoparim… Raje sem lačna, kot da bi zavila v restavracijo s hitro prehrano.«

V otroštvu s hrano pri nas ni bilo težav. Mama mi je pojasnila, da je moje telo kot avto. Da bi pravilno delovalo, ga moram napolniti z gorivom, drugače ne gre naprej. To se je zdelo logično. Težava je bila le, da sem ga raje polnila s sladkarijami kot s tistim, kar je prišlo iz njenih loncev in ponev. Če bi mi takrat pojasnila tudi povezavo med kakovostnim gorivom in delovanjem telesa, bi morda imela danes kakšno gubo manj. Veliko bolj kot leta me namreč skrbita izčrpanost in obraba.  

»Vsak si želi čarobne palice, ki bi upočasnila proces staranja in podarila koži sijaj,« pravi Rajiv Grover, eden izmed najbolj priznanih lepotnih kirurgov iz Velike Britanije in član britanskega združenja lepotnih in plastičnih kirurgov. »Kirurgija lahko na videz povrne leta in dramatično izboljša kožo, vendar lahko želeno podobo dosežemo tudi s pravilno prehrano. Že res, da težav s kožo ni lahko odpraviti, vendar rešitev zanje tiči prav v hladilniku.«

Po Groverjevih besedah se zdijo marsikomu takšni ljudski nasveti za nego kože precej neverjetni. »Dieta proti staranju rezultatov namreč ne bo zagotovila čez noč. Kos lososa se pač ne ponaša z mamljivimi napisi in obljubami kot lonček drage negovalne kreme.«

Priznani dermatolog dr. Nicholas Perricone je prepričan, da lahko prehrana izboljša še tako problematično kožo. Z leti postaja povezava med njima vitalnega pomena, saj smo vse bolj dovzetni za dolgoročne učinke oksidacijskega stresa oziroma stanja, v katerem presežek prostih radikalov povzroči vnetje kože in s tem vidne poškodbe. Po njegovih besedah lahko antioksidanti v hrani ščitijo celice pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali, ter preprečijo mozoljavost in prezgodnje staranje.      

Večino hrane delimo v dve skupini, pravi dr. Perricone: tisto, ki povzroča vnetja, in tisto, ki jih zavira. »Staranje lahko torej upočasnite z izbiro hrane, ki deluje protivnetno, ter z izogibanjem tisti, ki vnetje pospeši.« Sovražniki kože so rafinirana in obdelana maščoba, alkohol, kofein in sol, saj uničujejo elastan in kolagen, koža pa je zaradi njunega upada bolj ranljiva. Dr. Grover je prav tako prepričan, da je za popolno kožo najpomembnejša prehrana. »Priznati moram, da ne verjamem kar tako vsem čudežnim izdelkom, ki naj bi zagotavljali sestavine, ki jih koža potrebuje. Po vsej verjetnosti sicer res vsebujejo ključne sestavine, vendar ne zmorejo v celoti opraviti svoje naloge. Koža lahko veliko več potrebnih snovi vsrka iz notranjosti telesa, kot jih dobi iz negovalnih sredstev za zunanjo uporabo.«

1. Suha in luskinasta koža

Uravnotežena količina olja in vlage je temelj za zdravo kožo. Po besedah nutricionistke pri thenutritioncoach.co.uk., Julie Anderman, je napačno prepričanje, da bogate količine kreme zagotavljajo zdrav sijaj kože. »To vsekakor pomaga, vendar če vlaga ne prihaja tudi od znotraj, bo koža ostala suha.« Razlog, da koži primanjkujeta olje in vlaga, je navadno premajhen vnos vode in osnovnih maščobnih kislin v telo, predvsem omega 3, 6 in 9. Pogosto je lahko to povezano tudi s pomanjkanjem vitaminov A in B, kar lahko stanje še poslabša s pretiranim pitjem kave, pravega čaja in alkohola.

Kaj jesti? Na dan popijte liter in pol vode ter uživajte hrano, bogato z vitaminom B, kot so rjavi riž, polnozrnate testenine in kruh. Ne pozabite na vitamin A, ki ga vsebujejo pomaranče in rdeče sadje, na primer marelice, breskve, mango in papaja, izogibajte pa se predvsem kavi, alkoholnim pijačam, nasičenim maščobam, ki jih vsebujeta cvrta in obdelana hrana, pretiranim količinam rdečega mesa in mlečnih izdelkov. Obenem poskrbite, da boste v telo vnesli čim več zdravih maščob, ki jih najdemo predvsem v mastnih ribah. Naj bodo na vašem jedilniku vsaj trikrat na teden.

2. Zelo občutljiva koža

»Občutljiva koža pomeni pretirano nežno kožo, ki ob izpostavljenosti vročini, mrazu ali soncu pordeči, pa tudi resnejše težave, kot so rosacea, luskavica in ekcem,« pojasnjuje znana nutricionistka Helen Heap. »Kljub različnim izvorom posameznih težav lahko pravilna dieta vsem pomaga.« Olje omega 3 preizkušeno pomiri razdraženo kožo in deluje protivnetno. Občutljiva koža, predvsem rosacea, ima več izvorov: delno je povezana z jetri, delno pa je bakterijske narave; nekateri so jo povezovali celo s pomanjkanjem želodčne kisline. »In vse to lahko rešimo s prehrano,« pravi nutricionistka.

Kaj jesti? Vaša prehrana naj bo čim bolj naravna in organska, saj njene sestavine ne vsebujejo dodatkov in konzervansov, kar znatno zmanjša pritiske na telo. »Za zdravo delovanje jeter poskušajte omejiti kavo, alkohol in sladkor, uživajte pa čim več živobarvnega sadja in zelenjave, na primer jagodičja in paprike, saj vsebujejo betakaroten, potreben za obnovo kože,« pojasnjuje nutricionistka. Obenem svetuje povečan vnos sveže zelenjave, zlasti tiste s temno zelenimi listi, oreščkov in semen, ki vsebujejo cink, selen in vlakna ter s tem pripomorejo k zniževanju ravni strupov v telesu.

3. Akne

Akne so kronično vnetje spodnjih plasti kože. Po besedah biologinje Emme Newman je vnetje naravni odgovor telesa, ki naj bi sčasoma izzvenelo; nasprotno pa so akne ponavljajoče se kronično vnetje, ki je lahko tudi trajno. Topično zdravljenje naj bi sicer pomagalo, vendar je v boju proti mozoljavosti treba ukrepati na več področjih. »Glavni vzrok je navadno hormonskega ali bakterijskega značaja oziroma gre za pojav, ko odmrla koža prekrije mešiček in s tem ustvari 'zamašek', ki se razvije v mozolj. Ne glede na vzrok težave je povezava s prehrano lahko ključnega pomena,« še razloži Newmanova.

Kaj jesti? Na prvem mestu so vitamini A, E, B2, B3 in cink. Na vašem jedilniku naj bo torej veliko zelenolistnate zelenjave, semen, oreščkov, stročnic, polnozrnatih žitaric, mastnih rib in jajc, saj vsebujejo osnovne hranljive snovi (maščobne kisline, beljakovine, vitamine in minerale), potrebne za vzdrževanje lepe kože in ustrezne ravni hormonov. Zimzeleni nasvet pitja zadostnih količin vode in izogibanje 'strupenim' živilom, kot so rdeče meso, sladkor, alkohol in kofein, lahko težavo omili in jo celo odpravi.

4. Znaki staranja

»Če se modro odpravite nakupovat hrano, vam bo ta lahko pomagala do mlajšega videza celo v treh dneh,« je prepričan dr. Perricone. Posledica nepravilne prehrane je lahko nezmožnost pravilnega delovanja kože, zaradi česar pride do prezgodnjega staranja. Ena izmed največjih napak je prehrana z nizko vsebnostjo maščob ali celo popolno opuščanje maščob v prehrani.

Kaj jesti? Bistvene so ribe. »Te so namreč odličen vir temeljnih maščobnih kislin omega 3 in antioksidantov, zato pometejo s prostimi radikali, ki povzročajo gube in prezgodnje staranje kože,« pojasnjuje dr. Perricone. Obenem svetuje uživanje temno zelene solate. Prav temno zeleni listi naj bi vsebovali antioksidante, ki delujejo protivnetno, obenem pa so bogati tudi z nepogrešljivimi maščobnimi kislinami omega 6.

Blagodejno deluje tudi olivno olje, saj vsebuje oljno kislino, ki pomaga celicam bolj učinkovito absorbirati bistvene maščobne kisline. Ne pozabite še na bogat vir lepotnih antioksidantov, ki jih vsebujejo maline in borovnice. Poleg tega ne prezrite sekundarnih rastlinskih snovi, tako imenovanih polifenolov, ki ščitijo celice pred vplivi okolja in lahko celo preprečijo pretvorbo zdravih celic v rakave. Priporočljivo je, da na dan zaužijete približno 150 gramov jagod, češenj, redkvic ali solate.

Polifenole vsebujejo tudi rdeče vino, čokolada in sladki koren. Betakaroten ščiti pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, saj prestreza proste radikale in tako zavaruje celice pred poškodbami. Največ betakarotena vsebuje sadje oranžne barve, kot so melone, marelice, kaki in mango, z njim pa sta bogata še brokoli in korenje. Pred sončnimi žarki ščiti tudi vitamin C (veliko ga je v kiviju, papaji in črnem ribezu); dodaten pozitivni učinek tega vitamina pa je spodbujanje tvorbe kolagena in s tem učvrščevanje kože.

Preberite tudi prispevka:

 

Prevedli in priredili
Živa M. Brecelj & Maša Zupančič,
fotografija Aleksander Štokelj

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri