Micro–needling, pomlajevalni postopek

29. 4. 2011
Micro–needling, pomlajevalni postopek

Pomlajevalni postopek hollywoodskih zvezd. Naša lepotna urednica se je odpravila na trenutno najbolj vročo in učinkovito metodo za samopomlajevanje kože. Bo kos valju z desetinami mikroigel?

Z micro-needlingom se podobno lotimo tudi obnavljanja rasti dlak, odpravljanja in upočasnjevanja nastajanja pigmentnih madežev, odpravljanja strij, odpravljanja brazgotin in celulita. Postopek micro-needlinga in spremljajočih priprav za vsakega izmed naštetih namenov ima svoje posebnosti glede na globino in naravo poškodbe.


Težko bi rekla, kaj me je k zanimanju za micro-needling bolj pritegnilo, javna potrditev Angeline Jolie in Brada Pitta, da je to postopek, s katerim vzdržujeta svoj mladostni videz, ali navdušenje stroke s področja kozmetologije in lepotne medicine. Ne vem, toda želja, da bi o tem izvedela čim več, me je pripeljala do kozmetičnega salona Felicitas, kjer so prvi v Sloveniji ta čudežni postopek ponudili svojim strankam.

Poslušam gospo Reo: »Številni strokovnjaki micro-needling – CIT-terapijo opredeljujejo kot naravno, neškodljivo metodo, in jo postavljajo pred ultrazvok, laser in številne druge invazivne aparature, ki lahko pustijo trajne posledice na koži. Deluje po načelu mehanskega spodbujanja dermisa (druga plast kože, kjer domujeta dva poglavitna nosilca napetega in gladkega videza kože – kolagenska celica in fibroblast.) Izvajamo ga z valjem, ki na svoji površini nosi na desetine mikroigel. Ko z njim potujemo po koži, se mikro-iglice prebijejo do globljih plasti kože.Tako odprejo poti skozi epidermis in povzročijo drobne poškodbice, ki niso vidne in se zacelijo v treh do štirih urah. Posledica teh procesov je več kolagena v dermisu. Ta sproži povečano aktivnost fibroblastov, ki nastali kolagen povežejo z elastinskimi vlakni.«

Super, sliši se obetavno, toda jaz bi rada izvedela še malce več o 'pikanju'. Sem človek, katerega bolečinski prag ni ravno visok (naj vam priznam, pri zobozdravniku vedno zahtevam protibolečinsko injekcijo). »Potovanje valja lahko opredelimo z občutkom, kot je razdražljivo ali tečno, v le redkih primerih pa kot malce neprijetno ali boleče. Dokaz, da ni tako boleče, je, da so prav vse stranke salona, ki so se za postopek odločile, želele ponoviti tretma in to tudi naredile. Torej se glede na učinke splača odmisliti to drobno neprijetnost,« mi gospa Rea dodatno vlije pogum. In ker mi obljubi še, da postopek lahko v vsakem trenutku tudi prekineva, sem za. Pa še kako, komaj čakam.

K vragu bolečina, hočem več kolagena.

Štiri dni pred micro-needlingom mi lepotna terapevtka kožo globinsko očisti in oskrbi z vitaminskim koktajlom, ki mi ga v podkožje utira z že preverjeno ionoforezo. Dermis, v katerem bo po postopku micro-needlinga potem potekala sinteza kolagena, je že preskrbljen z nujno potrebno 'hrano'. Misel, da pri postopku ne bom ravno uživala (pri vseh dosedanjih pač sem), me grizlja. Ležem na mizo in se polna pričakovanj prepustim rokam gospe Ree in valjčku.

Zaradi zagotavljanja brezhibne higiene, ki izključuje zaplete zaradi vdora patogenih mikroorganizmov v podkožje, tako obraz kot pozneje tudi valjček terapevtka ves čas razkužuje. Nato začne potovati z valjem po predelih na površini kože, ki jih je predhodno opredelila in omejila s črtalom.

Prvo je na vrsti čelo in priznati moram, da ni prijetno. Ker so mi povedali, da je to najbolj občutljiv predel, stisnem zobe in nadaljujeva. Res je, postopek na licih in bradi, ki pridejo na vrsto pozneje, je manj boleč. Ko mi terapevtka obdela vso načrtovano površino, preide na dodatno zaščito pred patogenimi mikroorganizmi ter na sklepno dejanje. V salonu Felicitas so se odločili, da je to mezoterapija z vitaminskim koktajlom, ki zaradi odprtih poti prodira globoko v kožo in jo oskrbi z dodatno 'hrano' za izdelavo usodnega kolagena. »Vsi uporabljeni preparati so pod nadzorom zanesljivih proizvajalcev farmacevtskih izdelkov – torej s poreklom – in se lahko uporabljajo v tovrstne namene. V nasprotnem primeru lahko naredimo neznansko škodo,« me pouči gospa Rea.

Po končanem postopku v ogledalu najprej opazim rahlo rdečico (kot bi me malce opeklo sonce). Polna različnih vtisov se odpravim nazaj v službo in nihče od sodelavcev ne opazi, da sem kaj bolj rdeča kot ponavadi. Rdečica je najbolj intenzivna po štirih urah in naslednje jutro izgine.

Zvečer ob rdečici zaznam še rahlo zatečenost, ki pa se zjutraj spremeni v resnično zglajen obraz. Še posebej zategnjen je, ko ga nahranim s še enim odmerkom vitaminskega koktajla. Majhni mimični gubici med očmi sta polikani in takšni ostaneta vse do večera, ko ju na obraz vsakodnevno riše utrujenost. Proces celjenja se je končal v treh do štirih dneh in takrat sta vidno izgubili globino tudi obe labionazalni gubi (zaradi teh dveh sem se postopka pravzaprav tudi lotila) in kljub temu, da je moj obraz posejan s pegami, je polt kože videti precej bolj enotna.

Da bi svoja dognanja dodatno potrdila, se spet fotografiram in fotografijo primerjam s sliko obraza pred postopkom. Deluje, razlike je opazil tudi fotoaparat.

A s tem veselja in zgodbe še ni konec, saj sem napenjanje in glajenje kože zaznala še pozneje. »Postopek je priporočljivo ponoviti še dvakrat v časovnem zamiku štirih do šestih tednov. Pridete?« Seveda, k vragu bolečina, seveda pridem.

Več na www.felicitas.si
Petra Windschnurer, fotografija Shutterstock