Če kupujete bisere, ne nasedajte trgovcem, ki vam morda tudi s certifikatom zagotavljajo, da gre za starodavne naravne slanovodne bisere ...
Teh na trgu ni, dobijo se le v okolici Dubaja. Biserne ogrlice, ki so na trgu, so iz gojenih biserov. Če se vam kakšna dama pohvali, da nosi ogrlico iz majorških biserov, jo lahko poučite, da gre za navadno plastiko, oblečeno v folijo iz ribjih lusk. Kljub temu pa se biserom ni treba odpovedati, saj se nič ne more kosati z lepoto pravega bisera.
1. Preizkus uničenja
Če naravni biser prepolovite, lahko vidite, da je sestavljen iz več slojev ali pa ima jedro odeto v ovojnico. Jedro umetnega bisera je prevlečeno z enim slojem ali več, ki se pri rezanju bisera luščijo.
2. Preizkus z zobmi
Z zobom, najprimernejši je sekalec, podrsajte po biseru. Pri pravem biseru boste občutili popeskano površino, umetni pa so povsem gladki.
3. Preizkus s soncem
Bisere izpostavite močni umetni svetlobi ali soncu. Pod močno svetlobo pravi biseri ne bodo enakih in popolnih oblik, razen morda tistih najdražjih. Na soncu boste videli variacije v barvi in lesku. Če so biseri povsem enotne barve in sijaja, so najverjetneje lažni.
4. Drugi vidni znaki
Pravi biseri imajo lahko nepravilnosti, neravno površino, vdolbino, žleb. Med sabo se razlikujejo po velikosti in obliki.
5. Gostota
Pravi biseri so težji od umetnih.
6. Pobrušenost luknjic
Pravi biseri so brušeni z obeh strani in se sestavljajo v sredini. Luknjice pri naravnih biserih so tanke in ozke, luknje pri umetnih pa so različnih debelin.
7. Dodatki, zaponke
V ogrlici ali zapestnici so naravni biseri nanizani tako, da se večinoma ne stikajo, dodatki in zaponke so pogosto iz zlata, srebra ali platine ter z vgraviranimi znaki.
Pripravila Manca Pogačar
