Lifestyle Promocijsko sporočilo

Elle vam pošilja poljub

13. 5. 2014
Elle vam pošilja poljub

Ta mesec je minil v razmišljanju o dobrih delih. 

Dela, s katerimi nekomu polepšamo trenutek, dan ali celo teden, bi morala biti nekaj samoumevnega, naravnega, nekaj, kar si naredil, ker to ti si, in ne zato, ker se tako spodobi. Potem nasmehi še bolj zasijejo in držijo še dlje časa. Tina Curk, pomočnica odgovorne urednice

Tisto, kar so nam starši, ko smo bili majhni, neumorno vcepljali in čemur smo se, kot mali svojeglavci, z vsemi štirimi upirali, danes žanje sadove. Zapri vodo med umivanjem zob. Ugasni luč, če je ne potrebuješ. Embalažo bomo odvrgli v smeti, ko se vrnemo v dolino ... in še bi lahko naštevala. Skupno vsemu je, da imejmo do narave kar se da spoštljiv in nežen odnos, saj se bomo le tako lahko še dolgo vračali k njej. Zdaj, ko so ti nauki postali del moje biti, jih prenašam na svoje otroke in verjamem, da jim bo narava hvaležna. Dunja Mantel, art direktorica

Mladi zdaj, bolj kot kdaj prej, potrebujejo spodbudo in potrditev. Pri Elle z veseljem podpiramo slovensko modo in mlade oblikovalce, zato se njihovi kosi pogosto pojavijo v našem modnem editorialu. Tudi tokratnem. Barbara Sekirnik, odgovorna urednica

Kot novoprišli otrok v blokovsko naselje svojih lopatic in kanglic nisem delila z otroki na igrišču. Seveda so si jih 'domačini' po zakonu sile prilastili sami. Še danes se spomnim, kako sem ob vsakem takem nesporazumu tulila in pozivala svojo mamo v tretjem nadstropju, da obračuna z nesramneži. Nato me je mama poučila, da je igrače lepo deliti. Šla sem ven in razdelila vse svoje lopate, punčke in bog si ga vedi kaj vse in znova jokala, konec koncev sem bila spet brez igrač. Danes vsako leto doniram nekaj denarja tistim, ki ga nimajo. Priznam, ob tem se počutim bolje. Všeč mi je ideja, da se zmorem odreči novemu paru čevljev in tistih nekaj evrov namenim nekomu, ki jih krvavo potrebuje. Tega me je naučila moja mati, ki tudi sama po svojih zmožnostih vsake toliko nakupi nekaj hrane in jo odnese v katero od lokalnih dobrodelnih organizacij. Pred kratkim sem jo pospremila v center, saj sem želela pokloniti nekaj starih oblačil. Gospa za pultom me je hitro zavrnila, da oblačil ne sprejemajo, saj jih nihče ne potrebuje. 'Veste, same enkrat jih oblečejo, nato pa vržejo stran in pridejo po nove,' mi je še razložila. Kako, prosim?! Pa tudi meni se je znanka pohvalila, kako super je, da je pretentala državo in si izborila otroški dodatek, čeprav oba z možem dobro zaslužita. Kaj hočem reči? Si to, kar daš, in pa tudi tisto, kar vzameš. Zgolj toliko, kot potrebuješ. Petra Windschnurer, urednica mode in lepote

Pridružite se iniciativi dobrih dejanj tudi vi. Obiščite www.sitokardas.si.