Danes so starši skoraj obsedeni s tem, da mora njihov otrok na vseh področjih naravnost blesteti, pozabljajo pa, da otroci niso popolni in da jih nešteto obveznosti poleg šole zelo utrudi ali celo zamori.
Nadarjeni otroci imajo talent, ki ga je treba odkriti dovolj zgodaj, da bi se lahko razvijal, saj je nadarjenost nekaj, kar je shranjeno v dedni zasnovi, hkrati pa hitro pade pod vpliv okolja.
Pogosto je zelo težko ločiti normalen razvoj od nadarjenosti, ki jo lahko prepoznamo že v predšolskem obdobju, od tretjega do šestega leta. Ne gre za preverjanje intelektualnih sposobnosti (testi IQ pridejo v poštev v šoli, pri mladostnikih in odraslih), ampak je še veliko drugih dejavnikov, ki nas opozarjajo, da je otrok resnično nadarjen, čeprav še vedno obiskuje vrtec.
Na splošno velja, da talentirani otroci napredujejo za 30 odstotkov hitreje kot drugi otroci, pri tem pa gre za stalno mero v razvoju, kar po domače pomeni, da je njihov razvoj stalen. Otrok, ki je na nekem področju hitrejši v razvoju, takšen tudi ostane, saj nadarjenost ni nekaj prehodnega, ampak je položena v zibelko, kaj se pozneje zgodi z njo, pa je vprašanje posameznika.
Nadarjenosti je več vrst, od jezikovne in govorne do prostorske, glasbene, čustvene, umetniške in motorične (ter druge), vsem pa so skupni dejavniki, ki odraslim pomagajo, da jo prepoznajo.
Ti so:
- izjemne govorne sposobnosti, kot so obsežen besedni zaklad, tvorjenje stavkov, zanimanje za knjige; otroci so zelo radovedni in kar naprej postavljajo vprašanja;
- imajo bogato domišljijo;
- zelo hitro se razvijajo tako v razmišljanju kot v spretnostih;
- dovzetni so za nove izzive, ideje in izkušnje;
- sposobni so izjemne koncentracije;
- čustveno so zelo občutljivi;
- ne marajo rutine, radi tvegajo;
- kažejo zanimanje za veliko stvari;
- imajo dober spomin;
- stvari počnejo drugače od vrstnikov;
- so fleksibilni.
Seveda pa so si nadarjeni otroci prav tako različni. Nekateri so zelo kreativni in čustveni, drugi cenijo in potrebujejo odobravanje okolice, tretji so nadarjeni za več stvari hkrati, nekateri otroci so težavni in v navzkrižju s celim svetom, nekateri so poudarjeno samostojni ...
Ne glede na to, v katero skupino spada otrok, je še vedno najbolj pomembno, da starši in vzgojitelji otroka opazujejo, ga pravilno usmerjajo in mu stojijo ob strani, da se lahko njegov talent uspešno razvija. Vseeno pa velja, da je nadarjenost le deset odstotkov uspeha, ki se ga sicer doseže z razvitimi delovnimi navadami oziroma s trdim delom in samodisciplino.
Pripravila: Katja Golob
