Odpornost gradimo z ljubeznijo

Podobno kot za odrasle velja tudi za otroke, da sta dobro razpoloženje in zdravo življenje najboljše zdravilo oziroma preventiva za bolezni.
Živa M. Brecelj

Odpornost gradimo z ljubeznijo

Imunost pomeni sposobnost obrambe pred okužbo z bolezenskimi mikroorganizmi. Lahko je prirojena ali pridobljena. Prirojena imunost predstavlja prvo črto obrambe pred okužbami. Sestavljajo jo nepoškodovana koža in sluznice s sluzjo in z dlačicami, želodčna vsebina in celice, ki odstranjujejo in nevtralizirajo bolezenske mikroorganizme. Pridobljena imunost pa spozna določen mikroorganizem, ima sposobnost obrambnega spomina in prepoznave lastnega od tujega. Pri dojenčku in malčku do približno tretjega leta starosti obrambni sistem še ni zrel, s stalno izpostavljenostjo okužbam in alergenom pa postaja vse učinkovitejši in usmerjen ter podoben odgovoru zdravega odraslega človeka.

Otrokovo zdravje je naše ogledalo

Za pojasnila in nasvete, kako okrepiti odpornost naših najmlajših, smo povprašali pediatrinjo Ajdo Cimperman, dr. med., iz Pediatrične ordinacije, in Mojco Kurent, višjo medicinsko sestro in strokovnjakinjo za prehrano ter masažno terapijo otrok in dojenčkov.

»Na dedno zasnovo, ki določa nagnjenost k zorenju zdravega obrambnega odgovora, vplivajo dejavniki okolja in vrsta ter število okužb v zgodnjem otroštvu. Naravna poselitev prebavil z milijoni mikrobov predstavlja enega glavnih virov mikrobne spodbude obrambnega sistema. Če je spodbuda premajhna, je okrnjeno delovanje obrambe celotnega telesa,« nam je zaupala Ajda Cimperman, dr. med.

»Imunski sistem začnemo graditi v zadovoljstvu, ljubezni in preživljanju kakovostnega časa z otrokom,« je prepričana Mojca Kurent, ki pojasni, da je telo pod stresom v stiski, zaradi česar težje opravlja svoje naloge. »Veliko več življenjske energije porabi za obnovo in nemoteno vzdrževanje vseh procesov v telesu. Ste kdaj pomislili, da bi se vozili z avtom, potegnili ročno zavoro in obenem pritiskali na plin? Sicer bi se peljali in napredovali v smeri naprej, a veliko počasneje.

Tako delamo s svojimi telesi, ko jih prekomerno obremenjujejo in hitimo skozi življenje. Naši otroci so kot mali sprejemniki in vpijajo vse, kar vidijo, slišijo in občutijo. Poslušajo starše, ki kritizirajo, se jezijo, žalostijo, hitijo. Način sprejemanja življenja se jim tako vtisne v vsako celico njihovega telesa. Otrok se velikokrat počuti neudobno, občuti strah, je pod pritiskom in s tem ustvarja razmere za neravnotežje v telesu in pozneje okužbo v obliki prehlada, vnetja ušes, grla, kašlja in podobno. Staršem svetujem, da v želji, kako okrepiti svoj in otrokov imunski sistem, najprej razmišljajo o svojem življenjskem slogu.«

Iz blata v usta

Nekateri starši svoje otroke pretirano varujejo pred zunanjimi vplivi, drugi jih spet pustijo pojesti piškot s tal v trgovini in jim celo dovolijo, da grizljajo svoje čeveljce, češ da bodo tako postali odpornejši. To je ponavadi precej sprto z logiko, saj mi, odrasli, tega ne bi nikoli počeli. Strokovnjaki se strinjajo, da je 'umazanija' v določenem obsegu dovoljena, saj se ji žal ne moremo povsem izo­gniti, vendar pa ne smemo zanemariti osnovne higiene umivanja rok, živil, preden jih damo v usta. Če se otrok igra nekje v naravi in se umaže, je to nekaj povsem drugega, kot če v mestnem okolju, ki ni vzdrževano, brska po tleh, daje roke v usta in podobno.

Malčki prebolijo letno tudi do deset virusnih okužb zgornjih dihal oziroma prehladov, torej lahko zbolijo skoraj vsak mesec. Pri sicer zdravem otroku potekajo brez zapletov na spodnjih dihalih in ušesih. Tako spodbujajo zorenje omenjenih limfocitov v smeri razvoja zdravih odraslih celic. Žal pa današnji življenjski slog pogosto sili starše k varovanju otrok v jaslih, ki so večinoma prenatrpane in v katere prihajajo tudi težje bolni otroci. Tako se vsi v skupini srečujejo z okužbami, ki jim njihovo telo še ni doraslo, in pogosto prihaja do bakterijskih zapletov, ki smo jih prisiljeni zdraviti z antibiotiki in tako sprožiti začaran krog zmanjšane obrambe telesa z njegovimi naravnimi dejavniki. »Staršem otrok, ki morajo zgodaj obiskovati varstvene skupine, svetujemo zaščito s cepljenjem, tudi tistim, ki ni zakonsko predpisano. Ker otroci med okužbami odklanjajo hrano, predvsem zdravo, jim takrat svetujemo vitaminske dodatke, ki sicer ob uživanju zdravo pridelanega svežega sadja in zelenjave ni potrebno,« še pojasnjuje Cimpermanova, dr. med.

Prehrana je pomemben del skrbi za zdrav imunski sistem in pomembno je, s čim hranimo otroka. Strokovnjakinja Mojca Kurent priporoča, da je hrana, ki jo ponudimo otroku in sebi, ekološko pridelana in čim manj industrijsko obdelana. Dobro se je izogibati izdelkom, ki imajo rok trajanja do eno leto ali več, saj so morali čez postopek konzerviranja, pasteriziranja in tako vsebujejo snovi, ki na telo delujejo zelo nepredvidljivo. Zato naj bo v prehrani veliko kuhane in surove zelenjave in sadja, preprostih jedi iz prosene kaše, kvinoje, ajde, kamuta, leče, manjše količine oreščkov, predvsem pa naj bi se izogibali sladkorju in mlečnim izdelkom pozimi, saj sluzijo telo. Zelo pomembno je, da postane prehranjevanje prijeten, skupen obred, v katerem uživajo vsi udeleženci, malo večji otroci pa se pri tem lahko tudi veliko naučijo, saj sodelujejo pri pripravi jedi.

Spodbujajmo dojenje

Tudi alergije so danes velika težava, ki jo je treba obravnavati celostno. Nagnjenost otrok k povečanemu pojavljanju alergijskih bolezni je namreč posledica premajhne mikrobne spodbude v zgodnjem otroštvu. Po besedah Kurentove naj bi država spodbujala ekološko kmetijstvo, njihove pridelke pa uvedla v vrtce in šole. Tudi ženske bi morale slediti zdravi in kakovostni prehrani že pred zanositvijo in se naučiti kuhati zdravo. Mladi bi morali marsikaj spremeniti, še preden se odločijo za starševstvo. Potrebovali bi tudi več podpore in možnosti, da se naučijo zdravo in okusno kuhati. Tako zase kot za svojo družino, pa čeprav bo to še daleč v prihodnosti.

Tudi Cimpermanova poudarja zdravo življenje bodočih staršev, s čimer poskrbijo za čim boljšo dedno zasnovo, ki jo bodo prenesli na otroka. Nosečnice naj živijo v okolju s čistim zrakom, predvsem brez cigaretnega dima, uživajo zdravo prehrano z veliko sadja, zelenjave in ribami ter skrbijo za zmerno telesno dejavnost. Živijo naj umirjeno, saj duševni stres dokazano zmanjšuje obrambno sposobnost telesa. Enaka navodila glede zdrave prehrane, gibanja na svežem zraku in umirjenega življenjskega sloga veljajo za njihove malčke. »Zato spodbujamo dojenje, ki naravno povečuje obrambno sposobnost prebavil, in se borimo proti zgodnji uporabi antibiotikov, ki uničujejo naravno mikrofloro prebavil. Pomemben dejavnik tveganja za razvoj bolezni je tudi pasivno kajenje, ki so mu otroci še vedno prepogosto izpostavljeni. Podobno pa tudi onesnažen zrak dokazano povečuje možnost razvoja alergijskih bolezni dihal in zmanjšuje obrambno sposobnost otroka.«

Fotografija Shutterstock.com

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri