Samozavesten otrok

16. 4. 2011
Samozavesten otrok

Vsi želimo vzgojiti otroka, ki bo verjel vase. Bomo to dosegli tako, da ga bomo pohvalili za vsak dosežek? Da ga bomo spodbujali, da bo vedno pred vrstniki in bo tako njegova ‘samozavest’ vse večja?

Mnenje Jesperja Juula o tem, kako vzgojiti samozavestnega otroka, je zelo preprosto: »Ne vpletajte se preveč.«

Opozoril pa je na vprašanje, ki si ga moramo starši zastaviti vedno, preden karkoli storimo: »Ali res verjamemo, da je to dobro za otroka, ali to delamo le za svojo samopodobo?«

Petra Arula

Kako vzgojiti otroka, ki zaupa vase?

Kratek odgovor na to vprašanje je: ne vpletajte se v otrokove občutke. Ne definirajte določenih občutkov kot dobre ali slabe.

Ljudje vedno sprašujejo starše, ali je njihov otrok priden …

Kaj mislite o besedi priden, kdaj in koliko naj jo uporabljamo? Seveda si otroci želijo biti pridni, vsi si želimo ugajati. Vsakogar lahko kupimo tako, da ga ves čas hvalimo – za nekaj časa, ne pa za vedno.

Dobro je, da otroka hvalimo, če to počnemo zato, da bo razvijal veščine

– če se je otrok tri tedne učil zavezovati vezalke in mu je končno uspelo, je pohvala povsem na mestu. Če dobi dobro oceno v šoli, je prav, da ga pohvalimo. Veliko sodobnih staršev pa uporablja pohvalo kot način, da rečejo Rad te imam, kar ni dobro, kajti otroku postane potem zelo pomembno, kaj mamica misli – ali sem dober ali nisem dovolj dober …

Zato je bolje, da se izražamo osebno. Na primer: »O, kako mi je všeč, da to tako narediš.« Ali: »Krasno, da to lahko narediš sam, saj potem lahko jaz v miru kuham …« Karkoli osebnega je veliko boljše. Preizkusite z odraslimi – če odraslo osebo hvalimo tako, kot hvalimo otroka, se ne bo počutila prijetno.

Kako otroka spodbujati, da od njega ne zahtevamo preveč?

Glede tega danes obstaja velik paradoks, saj obstajata dve hitrosti, električna in človeška, ki sta zelo zelo različni. Žal starši postajajo vedno bolj ambiciozni, želijo si, da bi se otroci razvijali veliko hitreje, kot se lahko, iz zgodovine pa vemo, da se otroci razvijajo tako hitro, kot se pač razvijajo. In vse, kar moramo kot starši vedeti, je, da bodo otroci že vedeli, kdaj je pravi čas za kaj. Če otroci na primer ne vedo, da se je treba nehati dojiti, pa jim preprosto rečemo: »Želim si, da to prenehaš početi.«

Ta ideja – da nekaj moraš – prihaja iz Amerike. Zdaj se morajo naučiti brati in pisati veliko prej, preden pridejo v šolo, in veliko otrok to tudi res zanima – s tem ni nič narobe, kar pustite jih, da to počnejo; a če jih ne zanima, jih nikar ne silite.
Kako otroku povedati, da nečesa ni naredil dobro?

Preprosto mu recite: »To mi ni všeč.« Naredite to na osebni ravni. Večina dve leti starih otrok starša na primer tepe, če česa ne dosežejo, in takrat jim lahko rečete: »Pojdi stran, ni mi všeč, da to počneš.« Ali: »Nehaj s tem, ne želim, da to počneš.« Seveda bo trajalo nekaj let, preden bodo res nehali, a nič hudega, le preprosto jim povejte, da tega ne želite.

Kako otroku pokazati, da ga spoštujemo takšnega, kakršen je, tudi ko nečesa ne naredi dobro?

Če se otrok počuti, da vas zanima, kaj počne, in da veste, da je to, kar počne, zanj smiselno, tudi če vam ni všeč, gre za spoštovanje, kakršnega ne potrebujejo le otroci, temveč vsi. Da otroku torej pokažemo, da ne dvomimo o njegovih namenih, da smo le zmedeni, jezni ali karkoli drugega glede tega, kar počne.

Še podrobneje nas je zanimalo, kaj Jesper Juul meni o tem, kako lahko vloga očeta kar najbolje prispeva k zdravi otrokovi samozavesti. In presenetilo nas je dejstvo, koliko lahko vloga očeta naredi samozavestnejšega tudi moškega samega ...


»Očetje – ustvarite močne vezi!«

Zgodnja povezava med starši in otroki je zelo pomembna. Dejstvo je, da večini mam uspe ustvariti to navezanost v prvem letu, večini očetov pa ne.

»Zato: mamice – zberite pogum in si privoščite počitnice!«

Mamicam, ki imajo otroke prvič, toplo svetujem, da gredo, ko bo otrok star kakšno leto oziroma se bo že nehal dojiti, za en teden od doma in pustijo očeta samega z otrokom, saj morajo otroci očetom zlesti pod kožo. To ni nekaj, kar bi bilo zapisano v njihovih genih, zato je to zelo pomembno. Tako bodo očetje lahko odkrili, da imajo veliko več sposobnosti in energije, kot so si morda mislili.

»Aktivni očetje marsikaj pridobijo«

Že nekaj let me novinarji sprašujejo, kako dobro je vključevanje očeta v vzgojo otroka za mamico in otroka, jaz pa odgovarjam: vprašajte se, kako dobro je to za očeta. To je zelo velika odločitev za moškega, saj se mora soočiti z veliko stvarmi glede katerih ne ve, kaj bi z njimi ...

»Oče naj ne bo le mamičin asistent«

Če oče ne sprejme odločitve, da bo aktivni oče, bo postal le rezervna mamica, kar je morda lahko dobrodošlo za mamico, za očka pa ne.

»Bodita tim«

Izbira biti aktiven oče, vključen v vzgojo otroka, je torej velika odločitev za moškega, obenem pa se bo otrok veliko bolje razvijal, če bosta starša delovala kot tim. To je optimalno za njegovo odraščanje, pridobivanje vrednot in samozavesti.

Starša naj se strinjata, da se ne strinjata«

To, da naj bi se starša glede vsega strinjala, ko gre za vzgojo otrok, je mit, včasih mu rečem kar komunistični mit, saj to prihaja iz časov, ko je bila vzgoja boj za premoč in so morali starši držati skupaj, da ne bi otroci postali ‘gverilci’. Enotnost ni pomembna in mislim, da je bil bog moder, ko se je odločil, da otroci potrebujejo dva starša, ki sta si tako različna, kot smo si med seboj različni moški in ženske. V svoji karieri nisem nikoli srečal staršev, ki bi se glede vsega strinjala. Pomembno je, da se starša strinjata, da se ne strinjata.

»Za otroke je pomembno, da starši poskrbijo za svojo zvezo«

Harmoničen odnos med staršema ni pomemben, harmonija so le lepe sanje, in ne resnično življenje. Imamo trenutke, ure, dneve, tedne harmonije, potem pa ponovno živimo neubrano. In reči, da je prvo boljše za otroka kot drugo, ni resnica. Resnica pa je, da je za otroke zelo pomembno, da se starši trudijo po svojih najboljših močeh, da bi poskrbeli za svojo zvezo. Za sodobne starše je to opozorilo, naj ne porabijo vse energije za otroke, nekaj je morajo prihraniti tudi zase, za svoje odraslo življenje.

»Tudi eden od staršev lahko vzgoji zdravega, srečnega, uspešnega in samozavestnega otroka«

Če otrok odrašča z enim staršem, se uči drugačnih stvari, kot če odrašča z dvema. Ob dveh se na primer uči, kako se lahko ljudje strinjajo in ne strinjajo, kako se rešujejo konflikti. Tega se od enega starša ne more naučiti, vendar to nikakor ne pomeni, da je eno boljše kot drugo.

Za trdno podlago staršev in partnerjev

Če želite zgraditi trdno podlago za svojo vlogo starša in partnerja, če iščete boljše poti in bi radi svoje vrednote in poglede na družinske odnose razvijali v dialogu z Jesperjem Juulom in z drugimi starši, vam lahko pomaga Familylab (www.familylab.si), ki ponuja seminarje in delavnice, ki obravnavajo najrazličnejše teme iz družinskega življenja, z ločitvijo in vlogo starih staršev vred. Vsi seminarji temeljijo na zamislih, teorijah in vrednotah, ki jih zagovarjajo Jesper Juul, njegovi sodelavci in drugi priznani strokovnjaki.

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc