Varuška za starše

Kaj vse se je od sedemdesetih naprej spremenilo, ne bomo naštevali, priznamo pa, da je svet drugačen in da nam pri vzgoji otrok ni prav nič lažje, kot je bilo našim staršem.

Imamo sicer pleničke za enkratno uporabo, superlahke otroške vozičke, poganjavčke in pojoče igračke, pa tudi agresivne voznike na cestah in speče brezdomce na igriščih, delavnike do šestih zvečer in strah, da nam vsega ne bo uspelo narediti.

Babice, najbolj zlata in dobrodošla pomoč pri odraščanju otrok, so v službah ali na tretji univerzi, sosedov ne poznamo več, zato slej ko prej poiščemo pomoč varušk. Sliši se preprosto, v resnici pa gre za kompleksno zadevo, ko se izkaže, kdo vse lahko pride na pogovor in misli, da lahko pazi otroke. Vaše otroke.

Idealna varuška

Iz lastnih izkušenj sem si zapomnila, da ni veliko vredno, če je varuška všeč samo otroku, predpogoj je, da je všeč staršem. Nekomu, ki vam je zoprn, pa čeprav samo zaradi barve las, pač ne gre puščati otroka, izjemna priporočila gor ali dol.

Prvi pogovor, ki ga morate torej opraviti, je pogovor s sabo, točno morate vedeti, kaj iščete, v oporo so vam lahko začetni kriteriji:

Starost: Če potrebujete varuško tu pa tam za večerni izhod ali da popoldne po službi lahko v miru skuhate kosilo, medtem ko se ona ukvarja z malčkom, je lahko mlajša oseba, vendar vsaj v srednji šoli, z dovolj zrelosti in avtoritete, ki ju zna uporabljati. Na zgornjo mejo starosti pa vpliva predvsem zdravstveno stanje posameznika – nekaj vitalnosti je le potrebne, če hočete paziti mulca v peskovniku.

Izobrazba in izkušnje: Obstajajo izobražene varuške s področja pedagogike, vendar jih boste v praksi srečali več, ki nimajo posebne izobrazbe, zato pa že imajo izkušnje. Reference niso slaba reč, saj jih lahko preverite pri drugih delodajalcih, ne povedo pa vsega o varuški. Nekdo ima lahko izjemne reference glede igranja in učenja z otroki, ni pa nič posebnega, ko je treba otroku skuhati kosilo, ali obratno.

Odličen vir informacij o varuški so lahko tudi prijatelji ali znanci, ki so jo že imeli, vendar se morate vedno spoznati osebno, preden jo sprejmete ali zavrnete. Nič ni narobe, nasprotno, če boste od svoje prihodnje varuške želeli izvedeti kaj osebnega, kaj o načinu življenja, saj gre navsezadnje tudi za osebni, ne le poslovni odnos, zato vprašajte vse, kar vas zanima.

Poznam mamo, ki se je, meni nič tebi nič, odpravila k varuški na dom, da je preverila, ali res živi tako kot pripoveduje, preden jo je zaposlila, in gospa je bila še posebej ponosna na to, da lahko dokaže resničnost svojih besed. No, obstajajo pa tudi agencije, ki vse to naredijo namesto vas.

Občutek: Morda najbolj pomemben pri izbiri varuške ostaja faktor X, tisto nekaj, s čimer vas prepriča, da bo vaš otrok v najboljših rokah. Ne gre nujno za izkušnje ali leta, bolj za občutek in odnos, ki ga ima ta oseba do otrok in svojega dela. Pomembno je, da zna varuška svoj delavnik razdeliti med igro in 'delo', da ga zna tako razvajati kot mu postaviti mejo, skratka da jo otrok zanima, da je s srcem in z mislimi pri njem.

Varuška pač ne more celo sončno dopoldne viseti z otrokom pred televizijo in mu za kosilo ponuditi smokijev, ker drugega ni hotel, ne more klepetati po mobilniku, medtem ko otrok pleza po toboganu, in ne more ugovarjati, da mu nič ne manjka.

Odziv otroka: Nikjer ne piše, da bo otroku varuška všeč, pa čeprav se vam zdi, da ste našli idealno. Včasih se otrok in varuška 'zavohata' v sekundi, največkrat pa večina otrok potrebuje svoj čas, da jo sprejme, konec koncev je to oseba, zaradi katere starši vsak dan izginejo, mar ne?

Če ste našli pravo varuško, se bodo razmere s pravim pristopom (potrpežljivost, vztrajnost) kmalu umirile, čeprav vam bo otrok še kdaj priredil odklonilno predstavo in se metal ob tla, da te in te gospe ne mara, temveč hoče le mamico! Prav je, da daste dobri varuški priložnost, da se dokaže.

Ko si enkrat priznate, kako zahtevni ste že v osnovi, lahko nadaljujete in se vprašate, kaj varuška potrebuje od vas. Poleg tega da ste v teh časih reden plačnik, so osnova za vaš odnos jasna navodila. Kaj se dela, kako, kdaj in zakaj, česa se ne sme in podobno, so stvari, ki jih morate razčistiti, preden varuška zamenja prvo pleničko, zato takoj začnite:

Predstavite hišni red: Vsi imamo svoja pravila, po katerih živimo, in varuška jih ne more poznati, če jih ne predstavite, pa čeprav se vam zdijo samoumevna. Naj bo še tako neprijazno, omenite tudi ukrepe, ki sledijo kršitvam pravil. Ne pozabite ji razkazati doma, točneje, kje naj najde stvari, ki jih bo potrebovala.

Predstavite otroka: Res je, da se bosta tudi sama spoznavala, a varuška naj ve, kakšen je njegov urnik spanja, hranjenja, igranja, katera zdravila jemlje, na kaj je alergičen, kaj rad je in česa ne je ...

Predstavite svoja pričakovanja: Nekaj ste jih gotovo že, medtem ko ste varuško izbirali, a ne škodi, če jih ponovite ali še natančneje opišete. Svoje želje izražajte sproti, ne računajte, da bo varuška razmišljala enako kot vi, dajajte navodila, na primer: »Če bo danes sončno, želim, da sta z otrokom na zraku eno uro več kot ponavadi.« Vedno pustite listek s telefonskimi številkami, ki jih lahko varuška zavrti, ko se ne znajde, ali v nujnih primerih.

Podpišite pogodbo: Vedno. Nikoli ne veste, kaj vse se lahko zgodi, zaščitite se. Iskanju idealne varuške posvetite toliko časa, kolikor je potrebno, izbirajte, dokler niste popolnoma prepričani v svojo izbiro. Konec koncev gre za nekoga, ki bo preživljal čas z vašim otrokom, za katerega veste, da si želite le najbolje. Pomagajte si s portalom www.maminajdi.si, kjer boste našli mnogo spletnih naslovov za varuške.

Česa varuške na razgovoru ne smete pozabiti vprašati:

1. Zakaj ste varuška?
2. Opišite svoje izkušnje z varovanjem otrok, najbolj pozitivno in najbolj negativno.
3. Kako ste odraščali? Kakšne vrednote ste povzeli od doma?
4. Kako bi umirili napetega otroka?
5. Kako bi se opisali, kakšne so vaše prednosti oziroma slabosti?

Pogovor o iskanju varuške z zelo zaposleno mamico

Najprej sem varuško iskala sama in kar hitro obupala — najbolj me je zmotilo, da je več kot tri četrtine varušk, ki sem jih imela na razgovoru, opravljalo družino, pri kateri so trenutno zaposlene. Potem sem si pomagala s strokovnjakinjo za zaposlovanje ljudi, ji povedala, kaj in koga potrebujem, in potem je tudi ona iskala varuško zame.

Na koncu sem se odločala med dvema, prevladala pa je samo moja intuicija, da sem izbrala gospo, za katero se mi je zdelo, da se bova bolje ujemali in da bo za moja otroka poskrbela tako, kot si jaz želim. Ta gospa je bila pri nas čez dan, dokler nisem prišla popoldne iz službe, potem sem se z otrokoma ukvarjala sama, in tako je bilo, dokler nista šla pri treh letih v vrtec.

Dejstvo, da še danes vprašata po njej, mi govori, da sem se odločila prav. Če bi kdaj morala, bi še enkrat naredila enako.

Fotografija: Promocijsko gradivo S.Oliver