"Namesto da se pehamo za velikimi načrti, je bolje, da si poiščemo manjše."

Spodbujajo nas, naj razmišljamo na veliko, vendar strokovnjaki opozarjajo, da vrtoglave ambicije hitro vodijo k neuspehu.

Lifestyle, 29. 9. 2016
"Namesto da se pehamo za velikimi načrti, je bolje, da si poiščemo manjše." - Foto: Žiga Mihelčič

Se spomnite seznama ciljev, ki ste si ga prilepili na vidno mesto ob svoji mizi? Saj veste, služba, ki poleg nekaj tisočakov na mesec obljublja še hitro napredovanje, roman, ki ga boste hkrati spisali v prostem času ... in vse to vam bo uspelo v pičlih 12 mesecih? Vrzite ga v smeti.

Dnevi, ko so ljudje segali po zvezdah, so mimo. Mantra današnjega človeka je »misli skromno«, kar pomeni, da moramo grobo zarezati v svoje visokoleteče cilje in si nenavadne karierne načrte hitro izbrisati iz glave. Razlog se skriva v tem, da je za visoke ambicije potrebna zajetna mera samozavesti in zaupanja vase, česar pa nam največkrat, ne da bi se tega zavedali, primanjkuje.

Naša vera vase se razblini v trenutku, ko nam obljubljeno napredovanje pred nosom spelje nekdo na veliko slabšem položaju. Naš zagon izpuhti in kmalu smo med tistimi, ki si leto za letom postavljajo iste cilje, do katerih se jim nikoli ne uspe dokopati. Nasprotno, po mnenju strokovnjakov nič ne krepi samopodobe bolj kot skromni cilji. Ne le da smo ob njihovem dosegu zadovoljni, vsakič se postavimo stopničko višje in tako polagoma napredujemo.

Ekonomist Steven D. Levitt in novinar Stephen J. Dubner sta to teorijo razvila v svoji knjigi iz leta 2014 Think Like A Freak. Namesto da se pehamo za velikimi načrti, je po njunih besedah bolje, da si poiščemo manjše.

Bolj ko je naš načrt oprijemljiv, lažje bomo ugotovili, kako ga izpeljati in kaj je nujno potrebno za njegovo uresničitev. »Razmišljanje o velikih ciljih rodi nenatančnost,« pravi Dubner in dodaja, da nam gredo dobro od rok različne stvari, vendar naša samopodoba sploh ni tako odlična. Večina nas podcenjuje svoje sposobnosti. Ko si zastavimo majhne cilje, pa je toliko bolj verjetno, da jih bomo dosegli.

Misliti 'na malo' je ključna metoda med najbolj uspešnimi podjetniki na svetu. V primerjalni študiji, ki jo je pripravila leta 1997, je kognitivna znanstvenica, prof. Saras Sarasvathy, intervjuvala 27 podjetnikov z več kot 15-letnimi izkušnjami v ustanavljanju podjetij, ocenjenih med 200 milijoni in 7 milijardami ameriških dolarjev, o njihovih modelih poslovanja. Formula za uspeh ni bila razvidna iz rezultatov, vendar je Sarasvathyjeva razvozlala njihovo podjetniško logiko. Raje ko da bi sestavljali dolge sezname ciljev in se v bitko podali na vse ali nič, so se osredotočili na področja, ki so jim bila takoj dosegljiva, mimogrede pa razvijali svoje daljnosežne ambicije.

Ta praksa se je za uspešno pokazala tudi na številnih drugih področjih, celo v športu. Britanska kolesarska ekipa je po povprečnih rezultatih, ki jih je dosegala vrsto let, na olimpijskih igrah leta 2008 osupnila z osmimi zlatimi medaljami in uspeh ponovila čez štiri leta na odličnem nastopu v Londonu, ko so domov odnesli še dodatnih osem zlatih medalj. Njihova skrivnost so, po besedah takratnega izvedbenega vodje, Dava Brailsforda, poleg masažnega gela in boljših vzglavnikov, postopni majhni popravki in nikakor ne množične spremembe v ekipi.

»Celoten princip izvira iz ideje, da potem ko zrušiš vse in spremeniš en odstotek, stvar precej bolje deluje, ko jo spet sestaviš skupaj.«

Daleč od sveta profesionalnih športnikov in podjetniš­tva je po mnenju Stephena Shapira, avtorja knjig Best Practices Are Stupid in Goal-Free Living, obsesivno ustvarjanje nedosegljivih ciljev obsojeno na propad. Oblikovanje daljnosežnih ciljev lahko, kot pravi, zaduši nevronske poti centrov za kreativnost v naših možganih. Sliši se zapleteno, vendar gre za to, da bodo tisti, ki se pretirano osredotočajo na cilje, in ne toliko na proces dela, naredili vse, da ta cilj dosežejo. Zadovoljni bodo ne glede na rezultat, saj bodo ta zalogaj naposled lahko prečrtali na svojem seznamu.

Kot pravi Shapiro, se takšni ljudje zadovoljijo s tem, da je stvar narejena, čeprav je narejena slabo ali povsem narobe. Najpomembnejši jim je občutek dosežka, ki ga imajo končno v žepu. A, kot rečeno, veliko bolje bo, če pri nalogah, ki zahtevajo našo ustvarjalnost, nekoliko popustimo.

»Najbolje, kar lahko kdo naredi, je, da skrene s poti, ki si jo je zastavil,« pravi profesor Edward Slingerland v svoji knjigi Trying Not To Try in dodaja, da je neskončno pehanje za dosežki neproduktivno, saj tako ne damo prostora svoji podzavesti, ki sama razvija ideje in oblikuje povezave. Slingerland z iztržki raziskav pojasnjuje, da naši možgani delujejo celo, ko se nam zdi, da ne počnemo ničesar.

»Ko se lotevamo nalog, ki vključujejo našo kreativnost, delamo tudi med spanjem. Brez tega prostega časa naši možgani dejansko ne bi mogli delovati – kovanje načrtov je zato povsem neuporabno.«

Strokovnjaki, ki raziskujejo staranje, med njimi je profesorica psihologije, Laura Carstensen, vodja ameriškega centra za dolgo življenje Stanford, svetujejo, da moramo s časom ravnati kot z nadvse dragoceno dobrino v svojem življenju. »Ko se začnemo zavedati, kako malo časa nam je na voljo, se veliko bolj izostrijo prioritete v našem življenju, in na podlagi tega se lažje odločamo, kaj v resnici želimo,« pravi Laura.

Povedano drugače: veliko lažje prizemljimo svoje želje.

Sposobnost ustvarjanja majhnih ciljev je miselni proces, na katerega se je treba privaditi, vendar vpliva na kariero in življenje. Ob izidu knjige Think Like A Freak sta Levitt in Dubner izpostavila, da pozitivne posledice sledijo še dolgo po tem, ko je na računu prva plača. Po Levittovih besedah kompleksnih težav še nihče ni rešil tako, da bi se lotil vsega naenkrat: »Če se lotiš velikega problema in ti uspe rešiti približno dva odstotka, je to dovolj. Dva odstotka nečesa velikega je bolje kot nič.«

Določanje majhnih ciljev. Pripravite se in začnite danes!

1 Preglejte vse svoje načrte iz preteklosti, ki vam jih ni uspelo izpeljati.

2 Izberite en cilj, za katerega si še vedno želite prizadevati.

3 Preoblikujte ga v manjši cilj, ki ga lahko dosežete v sedmih dneh.

4 Spravite se na delo in ga dokončajte.

5 Izberite še eno manjšo nalogo in jo prav tako izpeljite.

6 To ponavljajte tako dolgo, dokler vam ne uspe doseči treh ali petih zastavljenih ciljev. Vsak mora biti seveda večji kot prejšnji.

7 Počasi nadaljujte v smeri izpolnjevanja svojega velikega načrta.

Prevedla in priredila Sara Jagodič

Preberite še: Popoln jesenski videz z rdečim senčilom

Priporočamo tudi članek: FOTO: Poglejte, kako hudo je Tjaša eksperimentirala z lasmi!

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri