Pariška razstava N0 5 Chanel Culture ponuja 240 argumentov, da gre res za umetnost.
»Chanel Nº 5 ni parfum, to je umetniško delo.« Med letom za Pariz berem najavo razstave v muzeju sodobne umetnosti Palais de Tokyo in razmišljam, da bo ugledni kritik in njen avtor, Jean-Louis Froment, težko upravičil svojo bombastično izjavo. A sem se motila.
Ko mi je isti večer mimo morja glamuroznih Chanelovih povabljencev končno uspelo priti skozi vrt slavnega nizozemskega pejsažista Pieta Oudolfa in se dokopati do na novo urejene galerije Saut de Loup, sem ostala brez diha: na 700 kvadratnih metrih niti enega kultnega primerka dišavne prodajne uspešnice iz ulice Cambon, nikjer note jasmina ali aldehida ... le ena prazna steklenička iz leta 1921, edini otipljivi dokaz o obstoju parfuma, ki mu je razstava namenjena. Niti sledu o Nicole Kidman, niti sledu o Bradu Pittu, trenutnem kontroverznem obrazu petice, o katerem se je šušljalo, da bo gost presenečenja.
Hipnotizirala sta me futuristično postavljena razstava in avtorjev minimalistični koncept, ki je nedvoumno sporočal, da bi bilo tu vsako koketiranje s svetom glamurja in slavnih ne le nepotrebno, temveč tudi neprimerno. Sprehod med simetrično postavljenimi boksi iz pleksi stekla z več kot 240 umetniškimi deli, fotografijami in pismi si je Forment zamislil kot sprehod skozi avantgardni pejsaž prve polovice 20. stoletja, skozi katerega nas vodi Mademoiselle, njene ljubezni, prijatelji, karizmatični umetniki in revolucionarji, velikani, ki bodo obeležili 20. stoletje.
Od boksa do boksa sem si ogledovala razstavne predmete brez podpisov in nenehno kukala v malo belo knjižico, da bi razvozlala, kaj se skriva v njih: avantgardna embalaža prve izdaje petice in Picassov kubistični kolaž iz leta 1914; bela etiketa s preprostimi črnimi črkami Chanel Nº 5 ob dadaističnem letaku Tristana Tzare; monogram Katarine Medičejske s prepleteno dvojno črko ob geometrijskem detajlu iz vitrin samostana Aubazine Abbey, kjer je Mademoiselle preživela otroštvo; Cocteauov portret Apollinaira, Apollinairov kaligram, posvečen Picassu; elegantna steklenička petice, ki so ji ob pomoči Dalija zrasle brke; Warholova risba na svili, ki je to isto stekleničko obarval z intenzivnimi barvami ...
In tako naprej, vse do porumenelih knjig Boya Capela, angleškega poslovneža in šampiona pola, njene nikoli pozabljene ljubezni, moškega iz sence, ki je bil in ostal ključ intimnega sveta Coco Chanel, njena domišljija, avantgardne ideje in izzivi, iz katerih so se rodile nepozabne stvaritve, posebno mesto med njimi pa zavzema prav najbolje prodajana parfumska uspešnica na svetu, Chanel Nº 5. Prvi 'abstraktni' vonj moderne dobe in edini, ki je navdihnjen z umetniki in umetniškimi deli, je tudi sam postal malo umetniško delo.
Ideal lepote
Gabriellin pristop k lepoti jasno izraža idejo o brezčasni lepoti, ki se odraža v proporcih. Njen arhetip? Catherine Deneuve na legendarni Avedonovi kampanji za petico iz leta 1972. Popolna ovalna oblika njenega obraza je odmev skulpturne dovršenosti Kiki de Montparnasse Mana Raya ... in tudi večnega Gabriellinega navdiha, Brancusijeve bronaste 'Zaspale muze'.
Nadrealizem in pop art
Petica z brki? To zmore samo Salvador Dali, Gabriellin 'hišni prijatelj', ki si je 'izposodil' stekleničko, na prazno etiketo narisal avtoportret in delo poimenoval The Essence of Dali. 30 let pozneje je steklenička petice navdihnila tudi Andyja Warhola in oživela v živih barvah kot novo umetniško delo.
Abstrakcija
Dve leti po tragični smrti Boya Capela Coco oblikuje parfum, katerega note so neprepoznavne, fantomske, abstraktne ... Zanjo je to vonj ljubezni, ki ga poimenuje N° 5 ter tako prekine tradicijo cvetnih imen in poudari svoj ustvarjalni duh, ki teži k modernosti. Čarobnosti številke pet so se tistega leta prepustili tudi Francis Picabia, Max Ernst, Lyubov Popova, Rodchenka ...
Kolaži
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so vsi umetniki izdelovali kolaže. Nekateri so, tako kot Proust, izrezovali in lepili črke, drugi so, po vzoru Picassa, z njimi izdelovali slike. Zanimivo je videti, kako je originalna embalaža N° 5 v celoti izdelana z nalepljenimi papirji. Čas je dal pečat tudi Picassovemu kolažu in Chanelovi škatlici. Ko ju vidimo skupaj, dobimo vtis, da sta člana iste družine. Kar nekako tudi sta.
Prevedla: Iva Marendić
