Ali točka G obstaja?

12. 8. 2016
Ali točka G obstaja? (foto: Profimedia)
Profimedia

Užitek ni le v ženski glavi, so dokazali strokovnjaki, njihove raziskave pa je potrdila tudi naša novinarka.

Dr. Odile Buisson je naredila prvo ekografijo klitorisa in se o njegovi anatomiji in delovanju razpisala v knji­gi z naslovom Kdo se boji točke G.

Kaj ste ugotovili s prvo ekografijo, ki ste jo naredili leta 2008?

Odile Buisson: Ugotovila sem, da je klitoris gibljiv organ, veliko pomembnejši od majhne žleze, vidne ob vrhu vulve. Klitoris je sestavljen iz dvojnega loka: prvi sestoji iz dveh votlih brecil, ki potekata od žlez navzdol ter sta dolgi do 15 centimetrov. Drugi lok tvorita dve čebulici, ki delno vstopata v vagino in ob vzburjenju nabrekneta. Ko sem svoje prijateljice prosila, naj stisnejo presredek, tako kot med spolnostjo, sem opazila, da se brecila spustita in se naslonita na notranjost vagine.

Famozna točka G?

O. B.: Ko ženska reče: 'Tam mi je všeč,' ni treba izgubljati glave in histerično iskati to točko. Če prej nismo ničesar opazili, je to morda zato, ker sploh ne gre za neko strukturo, temveč za interakcijo organov med spolnostjo. Da bi to hipotezo potrdili ali ovrgli, je treba ta anatomski del znanstveno preučiti …

Ste to že poskusili?

O. B.: Da, skušali smo ugotoviti, kaj se dogaja med vaginalno penetracijo. Poskusila sem s tamponi, prstom, spolnimi pripomočki oziroma igračkami, vendar slike niso bile dovolj dobre. Nazadnje sem pomislila, da bi bilo najpreprosteje, če bi naredili ekografijo med spolnim odnosom dveh prostovoljcev. Ekografija je potrdila, da se vrh loka klitorisa s ponavljajočimi pritiski na ščegetavček dvigne in stisne proti sprednjemu delu vagine. Od tod užitek.

Je užitek pri ženski še vedno tabu?

O. B.: Morda ženske niso upravičene do užitkov. Morda bi se morale vse ukvarjati le s falusom. Toda kolikor poslušam, frigidnih žensk ni, so samo slabi ljubimci. S tem spet spodbijamo obstoj spolnih disfunkcij pri ženskah. Težave, ki jih ima ženska s spolnostjo, lahko par tudi uničijo. Nenehno moram poslušati tudi: »Toda gospa, dajte že s tem klitorisom in z ženskimi orgazmi, vse je v možganih.« Predstavljajte si, da bi moškega, ki bi imel težave z erekcijo, poslali samo k psihologu. Pri zdravljenju žensk pa prevladujeta psihoanaliza in psihologija spolnosti. Sama nisem proti psihoanalizi, nasprotno, menim, da medicina telesa ne bi smela izključiti medicine psihe, saj se ti dve veji dopolnjujeta.

Kaj še prinašajo nove raziskave?

O. B.:  Razumevanje mehanizmov ženskih užitkov za boljšo obravnavo težav, ki izvirajo iz spolnosti. Znanstveniki morajo razumeti, kakšne predsodke ustvarjajo s tem, ko namenoma zanemarjajo študije ženske spolnosti. Medicina spolnosti bi morala biti sestavni del študija medicine. To je vendar eden izmed temeljnih vidikov človeškega bitja!


Od sond do vibratorjev

Tekst: Katja Golob

Tovrstne polemike med znanstveniki zlepa ne potihnejo. Ženske pa se rajši pogovarjamo le o tem, katera svojo točko G sploh čuti.

Oprostite, imam samo klitoris

Sem ena izmed tistih žensk, ki nikoli ne ve, kdaj ima menstruacijo, katero številko nedrčka nosi in, če bi se izrazila z besedami starih mam, 'za svojo luknjico niti ne vem, da jo imam, razen ko jo potrebujem'. Z lastno ženskostjo se še danes učim tikanja in mirno priznam, da je trajalo nekaj časa, da sem odkrila tangice, britje Venerinega grička, in, hmm, tudi to, zakaj imam klitoris.

Vedno sem bila ravno prav razpeta med občutke krivde pri raziskovanju lastnega telesa, pospremljene z najstniškim sramom, tako da se je orgazem, kot se šika, zamaknil v zrela dvajseta leta. Zame je bilo to večja seksualna revolucija kot izguba nedolžnosti, novo odkrita spolnost in predrzno zadovoljstvo, da je z mojim telesom in mojo seksualnostjo vendarle vse v redu. 'Imam klitoris in dela,' sem si hvaležno ponavljala, kupovala nove in nove modele vibratorjev, prižgala zeleno luč kunilingusu in se celo ukvarjala z vprašanjem, ali je klitoris lahko lep — tako nekako, kot so lahko lepe prsi ali zadnjica. Hočem reči, da je vse kazalo na najbolje, najstniški strahovi so minili, spolnost je postajala vedno bolj očarljiva, pot do vrhunca pa vedno bolj položna, skoraj lahkotna, bi rekli v žargonu pohodnika.

Do presnetega dne, ko je med ženskami završalo o točki G. Mogoče mi je že sam izraz točka zoprn, nikoli se nisem dobro razumela s točkami. Naj vas spomnim na matematiko: potnik gre iz kraja A v kraj B, kdaj, kje in pri kateri hitrosti srečata potnika iz kraja C ... Ali pa je bila to fizika??

V glavnem, točke niso moja stvar, zmedejo me in me omejujejo, pri točkah je zmeraj treba biti natančen, ničesar ne izpustiti ... Razumete, točke so napor, sploh če jih ne zadeneš.

  • »Noro je, mislim, res,« je z bleščečim nasmeškom razlagala prva prijateljica.
  • »Ne vem, kakšen je seks, če tega ne čutiš, štala mora bit',« je z zaskrbljenim žarom dodala druga.
  • »Meni je to najboljše od vsega seksa, znorim od užitka,« je pristavila tretja in takrat je postalo očitno: jaz sem imela samo klitoris, ne pa tudi točke G. Sicer bi vedela, o čem se pogovarjajo, mar ne?
  • »Počakaj, da boš noseča, takrat boš začutila, da jo imaš,« so me mirile. Skrivnost­- no so me tolažile, srečne, da niso na mojem vaginalno nerazvitem mestu, meni pa je viselo dol, dokler sem čutila ščegetavček in imela dober seks. In, seveda, dokler nisem zanosila.


Vagina ve

O, ve, ve. Prišla je nosečnost in z njo tudi četrti, peti mesec. Kot velika samostojna oteklina sem mašila svoje iz dneva v dan bolj bizarne potrebe, kamor nikakor ni spadala samo hrana. Lepega dne sem vstala in v moji vagini je majhen škrat kričal in tresel stene nožnice, da sem med hojo nehote počepala. Če bi bilo mogoče, bi se usedla direktno na deblo, tako me je ščemelo, ampak ni bilo nobenega v bližini. »To je to, stara,« se je zahahljala prijateljica. »Točka G se je aktivirala, ker si noseča. Beži v prvi 'sexshop' po vibrator, preden naskočiš deblo, in se javi. Aja! Ne čakat, da pride domov mož, ker to ni isto,« je še zavpila v telefon, preden sem prekinila. Tudi ko se spominjam tega, postanem temnordeča in sem vesela, da se zdajle ne vidimo, temveč zgolj beremo.

S peno na zgornji in spodnji ustnici sem zletela v erotično trgovino in skoraj vrešče zahtevala vibrator. Pokazala sem, saj danes temu ne morem verjeti, na nekaj takega, kot je velikost XXL, prezrla začudenje v očeh prodajalke in s hitrostjo kometa odbrzela domov. Ovitek sem odgriznila in izpljunila, kot piton izpljune kupček kosti. Šlo je za nohte, čas se je iztekel. Še zadnjič sem pomislila na tisto Kamor gre bik, gre pa še štrik, in se dobesedno kot kura na jajcih ugnezdila na silikonskem organu. Več kot nasaditi na nekaj čvrstega se niti ni bilo treba ...

Takrat ni šlo toliko za vzburjenje, kot za olajšanje, ki ga ne znam več pojasniti. Prijateljica je imela prav, točno to sem potrebovala in točno to sem nekaj tednov vsak dan zapovrstjo počela. Sedela sem na svojem vibratorju in valila svojega nerojenega otročička, medtem ko sem najverjetneje odkrivala točko G. Klitoris me takrat niti najmanj ni zanimal, orgazem tudi ne, ker sem imela ves čas občutek, da je vsa moja vagina oživčena. Preplavljali so me endorfini in z njimi občutki sreče, čeprav je z današnje razdalje vse skupaj precej smešno in evforija ni več ista. Še vedno ne vem, ali imam točko G, je to sploh točka ali kaj, nič ne razumem, ko berem znanstvene razprave, vendar vem, kaj čutim tam spodaj. In ženske se rade pogovarjamo o tem, kar čutimo, kajne?