Bonton vs. tehnologija

Ali je mogoče, da smo ob vseh tehnoloških ‘presežkih’ razvili tudi slabe navade, kot je nespoštovanje bontona?

Bonton vs. tehnologija - Foto: Fotografija Imaxtree

Ura je sedem zjutraj. Iz spanca me zbudi zvonjenje mobitela. Zvoni skoraj minuto in končno sprejmem klic.

- Halo, je to Anja?

- Ne gospod, Petra pri telefonu.

- Anja?

- Žal bo to pomota.

- Kje pa je Anja?

- Petra pri telefonu, kdo pa kliče?

- Tu, tu, tu . .

No, lepa reč, pogovor me tako spravi ob živce, da ne morem zaspati nazaj. Kaj bi pravzaprav morala storiti? Vključiti avtomatsko tajnico? Zanemariti zvonjenje do konca? Se neodzvati na klic nepoznane številke? Kaj od tega bi bilo primerno vedenje?

Pasti spoštovanja bontona pri uporabi modernih tehnoloških naprav je ogromno. Mobiteli, blackberryji, iPhoni, e-nabiralniki, vse to potrebujemo v službi sodobnega življenja. In vendar, ali je hitrost nove dobe privedla tudi do novih oblik neprimernega vedenja, je za vse bontonske spodrsljaje kriva komunikacija 'na daljavo', ali pa . . Pravzaprav je odgovor nepomemben. Priznajmo si, ušlo nam je iz nadzora in čas je, da zadevo popravimo.

Dobili ste avtomatsko tajnico

Če se vrnemo k avtomatski tajnici. Seveda, je koristna, ni pa je lepo vključiti samo zato, da se izognemo pogovoru z nekom, kot tudi ni lepo na tajnici pustiti neskončno dolgega govora, ki vključuje vse podrobnosti, kje ste kupili najboljše sandale. Dobro je vedeti, katere klice ste zgrešili, ko se vrnete domov, a namerno ignoriranje zvonjenja mobitela, ker se trenutno ne želimo oglasiti nekomu, s komer ta trenutek ne želimo govoriti . . hm.

Res je, da nam tehnologija to omogoča, in le zakaj bi morali trpeti blebetanje nekoga, česar si v tem trenutku res ne želimo . . A to je enako, kot bi sredi ulice obrnilu glavo stran oziroma stekli na drugo stran ceste, da bi se izognili pozdravu.

Enako neznosno kot neskončno dolgo zvonjenje, ki se kar ne konča, je kratko zvonjenje. Pravzaprav je to še bolj nesramno. Drin, drin, drin – in konec. Še preden vam uspe mobitel izbezati iz torbice, ta neha zvoniti, in potem kot vljuden sočlovek vrnete klic.

Razumem, da je ravno tisti trenutek vstopil v pisarno šef ali pa mimo avta pelje policijska patrulja, da telefoniranje tisti trenutek ni najbolj primerno; a kaj ko to navadno počnejo ene in iste osebe. In njihova taktika varčevanja žal ni na ravni sodobnega bontona.

Kaj pa tujina? - Sem v Italiji. Tu, tu, tu . . Ja, seveda, a minuta, ki bi jo potrebovali, da se vsaj dostojno poslovite, ne stane celo premoženje.

Samo da odgovorim na sms . .

Mobiteli še drugače zmanjšujejo pomembnost bontona. Na primer skrivanje lastne številke. Kdo ste vi? CIA? Mafija? Angelina Jolie? Potem so tu še vsi, ki pričakujejo, da vsakdo prepozna njihov glas oziroma ima njihovo številko v imeniku: - Živijo, jaz sem. V takih primerih bi najraje ostali tiho, dokler sogovornik ne pride k pameti in se predstavi, kot je prav.

Pa tisti, ki pogovor prekinejo s stavkom Počakaj trenutek, imam nov klic – in hop, že ste na čakanju, čakanju, čakanju. In da ne govorimo o vseh, ki z nemočno javnostjo na avtobusu, v banki, kinu in trgovini delijo vse skrivnosti svojega življenja. Kaj pa neznosen zvok tipk, ko nekdo, ki vas povabi na kavo, v vaši prisotnosti vodi življenjsko pomemben pogovor prek neštetih SMS-sporočil.

Najbolje bi bilo, da bi vstali in skriti za vrati počakali, kdaj bo strasten 'tipkalec' opazil, da vas ni.

THX, LP, :)

Tudi računalniki, še posebno e-pisma, so nam prinesli kar nekaj bližnjic skozi bonton. Vse šale, filmi z YouTuba, nezmanjšane fotografije novih hišnih ljubljenčkov, montaže domačih fotografij, na katerih vsa družina, preoblečena v jelenčka, poje božične pesmi, ki so nam jih v e-nabiralnik pošiljali navdušeni kolegi in prijatelji. Večina je odnehala, ko se je začetno navdušenje poleglo, drugi so se odzvali šele po tretji prošnji, da nam ne pošiljajo niti res najbolj luštne mucke niti sporočil o tem, kako bo prav vaše 1.328.569. e-pismo pomagalo rešiti malo Anni, drugi pa še vedno neutrudno polnijo vaš e-nabiralnik z novimi in novimi megabajti, zaradi katerih pogosto ne morete prejeti pomembnega službene e-pošte.

Kakšno obliko dopisovanja boste ubrali s prijatelji, je vaša stvar. Čeprav je bližina običajno obratnosorazmerna s pozornostjo, ki jo namenjamo velikim začetnicam, pikam, narekovajem, podpičjem, zapletenim stavkom.

V poslovnem svetu pa je kodeks dopisovanja še vedno zelo pomemben, zato nikakor ne razumem tistih, ki na vaš naslov (ne da bi vas pred tem sploh spoznali v živo) pošljejo sporočilo, ki se začne z živjo, nadaljuje z bombardiranjem s smejkoti in konča s tistim neznosnim lp. Lp? ! Levi predal? Lačna pomoči? Ja, seveda, lep pozdrav, pa saj ne govorimo o celotnem sestavku, govorimo o kratkem lepem pozdravu, približno sekundo potrebujemo za spoštljiv pozdrav.

Kaj nam potem storimo? Se vrnemo v dobo lepopisa z gosjim peresom? Seveda ne. Samo vsake toliko časa bi se bilo treba opomniti, da ne govorimo z mobitelom in da se ne dopisujemo z računalnikom, temveč da ima tam na drugi strani nekdo obraz, tako kot mi.

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri