Dobrotnice na kolesih

Elle je pet ljubiteljic narave prosila, da svetovni dan okolja, počastijo s fotografiranjem na kolesu, in jih povprašala, kakšen je njihov prispevek k boljšemu jutri.

Mojca Mavec

Novinarka, televizijska voditeljica in svetovna popotnica na majhnem vrtu pridela dovolj sadja in zelenjave, da lahko poleti živi le od svojih pridelkov.  Kolo ji pomeni sprostitev in rekreacijo.

Kdaj in kako ste se povezali z organizacijo Ekologi brez meja (ebm.si)?

Spoznali smo se, ko sem pripravljala oddajo o divjih odlagališčih, takoj mi je bila všeč njihova nalezljiva energija.

Kaj je cilj in poslanstvo te organizacije?

Leta 2012 so s prvo odmevno akcijo odkrili več kot 10 tisoč divjih odlagališč v Sloveniji, dobrih sedem tisoč smo jih tudi očistili. To je bila pomembna osnova za vzpostavitev prvega registra divjih odlagališč v Sloveniji. Lani smo uspeh akcije ponovili.

Kateri okoljevarstveni ukrepi so najbližje vašemu srcu?

Danes je izzivov veliko več; v Sloveniji imamo tudi ogromno odpadnega tekstila, vsak dan zavržemo preveč hrane –­ to so aktualne teme, o katerih poskušam spregovoriti v svojih oddajah.

Kakšen je vaš prispevek k temu?

Pomembno je začeti pri sebi, z majhnimi koraki. Ločujem, recikliram, varčujem, zaženem svoje kolo do službe in zdi se mi, da sem polepšala milijardinko sveta. To je zelo lep občutek, verjemite.

Kakšni so vaši projekti in projekti vaše organizacije?

Ekologija ni modna muha, mora postati naš način življenja!

Daryl Hannah

Ameriška igralka je znana po vlogah v filmih Roxanne, Iztrebljevalec in Ubila bom Billa. Sovraži besedo zeleno, ta jo popolnoma vrže iz tira. Za okoljevarstvene dejavnosti je prejela dve nagradi.

Ste povezani s katero okoljevarstveno organizacijo?

Nisem tiskovna predstavnica ali obraz katerekoli organizacije. Sedim na odborih, nekaj sem jih celo ustanovila, in všeč mi je, da stoji ob strani številnim skupinam, o katerih menim, da opravljajo pomembno delo. Podpiram organizacije na področju humanitarnih zadev in skrbi za okolje ter tiste, ki obravnavajo stisko drugih vrst.

Verjamem, da se ne bi soočali s toliko krizami, če bi priznali neizpodbitno resnico, da okolje ni nekaj izven nas in da so ta vprašanja zelo povezana, tako kot je vse življenje močno soodvisno.

Kaj je vaš cilj in poslanstvo?

Na koncu bomo vsi doživeli posledice svojih dejanj ali nedejanj. Center za biološke raznovrstnosti (biologicaldiversity.org), varovanje vrst pred izumrtjem, ti fantje (in dekleta) se ženejo, da bi ublažili šesto množično izumrtje. Rešili so že ogromno ogroženih vrst in divje narave.

Kateri okoljevarstveni ukrepi so najbližje vašemu srcu?

Živimo v času suš, požarov, poplav in super neviht, soočamo se s podnebno krizo, prenaseljenostjo, pomanjkanjem pitne vode, kontaminacijo semenskega materiala, zemlje in preostalih sistemov, ki vzdržujejo naše življenje. Čim hitreje moramo preusmeriti proizvodnjo in uporabo umazane, destruktivne oblike energije zamenjati za čisto, obnovljivo, decentralizirano, samozadostno energijo.

Odmik od tehnologije 19. stoletja, se pravi od rudarstva in fosilnih goriv, je lahko videti kot zastrašujoča naloga, a dobra novica je, da imamo na voljo vsa orodja, da začnemo delati spremembe zdaj, vse, kar nam manjka, je politična volja.

Kakšen je vaš prispevek k temu?

Nenehno se poskušam izobraževati ter širiti podatke na čim več ravneh. Večine ljudi na tem planetu sploh ne zanima njihovo lastno zastrupljanje, zastrupljanje njihovih otrok ali bližnjih, a verjamem, da bi se vsi pametneje odločali, če bi bili res obveščeni o svojih možnostih in tem, kaj visi na kocki.

Kakšni so vaši projekti?

Zaradi upadanja zalog fosilnih goriv uporabljamo vedno več skrajnih oblik rudarjenja za dostop do teh virov, ti procesi pa so medtem zdesetkali življenjski sistem in ogrožajo našo prihodnost. Ker je industrija fosilnih goriv tako vplivna (je najbogatejša industrija v zgodovini človeštva), smo zdaj preplavljeni z odstranjevanjem gorskih vrhov, katranskim peskom, globokim vrtanjem za vodo, črpanjem zemeljskega plina ... Podpiram regionalne skupine in posameznike, ki se borijo za naše zdravje in zdravje njihove skupnosti.

Angela Lindvall

Ameriški super model, v zadnjih letih je krasila številne revije, modne brvi in reklame po vsem svetu, ima dva sinova in je strastna okoljevarstvenica.

Kdaj in kako ste se povezali z organizacijo Healthy Child Healthy World (healthychild.org)?

Ko sem postala mama, sem spoznala, da so naši otroci izpostavljeni presenetljivo veliko strupenim snovem. Pomagala sem oblikovali etiketo za stekleničko arganovega olja Josie Maran in vsa prodaja je šla v dobrodelne namene.

Kaj je cilj in poslanstvo te organizacije?

Misija organizacije Healthy Child Healthy World je omogočiti staršem, da ukrepajo in zaščitijo svoje otroke pred škodljivimi kemikalijami. V zadnjih 20 letih so zagotovili dostop do kritičnih podatkov ter tako spodbudili pametnejši način življenja, ki zmanjšuje izpostavljenost strupenim kemikalijam v domovih in skupnosti. Želijo postati zaupanja vreden vir za starše.

Kateri okoljevarstveni ukrepi so najbližje vašemu srcu?

Čiščenje naših odpadkov na industrijski ravni. Kot tudi naša oskrba s hrano.

Kakšen je vaš prispevek k temu?

Sodelovala sem z NRDC (Natural Resources Defense Council, nrdc.org) pri projektu Clean By Design za zmanjšanje onesnaževanja v tekstilni industriji ... Pomagala sem ustanoviti Rockland Farm Alliance, ki obuja organsko, lokalno, skupinsko kmetijstvo.

Gisele Bündchen

Gisele je edini top model, ki so ga uvrstili na Forbsovo lestvico najvplivnejših žensk na svetu. Brazilska manekenka je poročena z angleškim nogometašem Tomom Bradyjem. Tri mesece po porodu njunega drugega otroka Vivian je bila Gisele že spet v akciji ... in bolj kot kdaj prej pripravljena boriti se za Zemljo!

Kdaj in kako ste se povezali z organizacijo UNEP?

Odraščala sem v majhnem mestu na jugu Brazilije, kjer sem imela možnost biti blizu narave, tako da sem z njo od nekdaj močno povezana. Resnično sem se vpletla in postala aktivistka, ko sem leta 2004 obiskala indijansko pleme in videla, s kakšnimi težavami se soočajo zaradi onesnaževanja vode in krčenja gozdov. Od takrat sem se povsem vživela v socialno ukrepe. Leta 2009 sem imela čast, da služim kot ambasadorka dobre volje pri UNEP-u (United Nations Environment Programme, unep.org).

Kaj je vaš cilj in poslanstvo?

Ena izmed mojih ključnih prednosti je, da lahko s svojo podobo opozorim na socialno-okolijska vprašanja ter pomagam ljudem krepiti zavedanje o pomembnosti ohranjanja narave in rabe naravnih virov pametno in trajnostno. Zavedati se moramo, da je naše zdravje odvisno od zdravja našega planeta.

Kateri okoljevarstveni ukrepi so najbližje vašemu srcu?

Naravne nesreče se dogajajo vse pogosteje; pomembno je, da razumemo, da so vsi okolijski problemi neločljivo povezani. Ena izmed mojih glavnih skrbi, ki je tudi razlog, da sem se priključila, je problematika vode. Pomanjkanje pitne vode lahko neposredno vpliva na ljudi v bližnji prihodnosti. Moramo se zamisliti in dobro preveriti, kakšno je stanje naravnih virov, saj so ti omejeni, mi pa smo jih v zelo hitrem tempu izčrpali bolj, kot so se sposobni obnoviti.

Kakšen je vaš prispevek k temu?

S svojo podobo torej opozarjam na ukrepe in podpiram različne projekte, moj osebni projekt pa je imenovan Água Limpa; z njim se ukvarjam v mestu, kjer sem bila rojena, in na to sem zelo ponosna. Projekt upravlja moja družina, ki ji je uspelo ponovno pridobiti in ohraniti kakovost dobave pitne vode za mesto. V štirih letih izvajanja je bilo na bregovih potokov posajenih več kot 40 tisoč dreves in danes se rezultati že kažejo. Projekt je odobrila in potrdila zvezna banka Banco do Brasil. Da bi še naprej spodbujali zavest, ima projekt tudi okolijsko izobraževalni laboratorij, ki ga obiskujejo regionalne šole, da pridobijo znanje o okolju in ohranjanju voda.

Vsak dan, kadarkoli je mogoče, poskušam ohranjati naše vire: z vodo varčujem med pomivanjem posode, umivanjem zob ali prhanjem, recikliram in ne trošim elektrike, če naštejem nekaj stvari. V svojem domu uporabljam tudi alternativne vire energije (sončna energija) in energetsko varčne žarnice ter zbiram deževnico. Imam svoj zeliščni in zelenjavni vrt in uporabljam kompost. Omislila sem si tudi vodni filter, namesto da bi pila ustekleničeno vodo. Mislim, da moramo v vsakdanjem življenju sprejeti več trajnostnih navad in poučevati svoje otroke, kakšne posledice imajo njihova dejanja.

Kakšni so vaši projekti in projekti vaše organizacije?

Letos smo osredotočeni na mednarodno leto za vodno sodelovanje (International Year for Water Cooperation) in o tem govori tudi globalna kampanja, v kateri UNEP in FAO pozivata k preprečevanju izgube hrane in zmanjšanju odpadkov. Imenuje se Think.Eat.Save – Reduce Your Foodprint.

Sama bom neposredno povezana z UNEP-om in se bom udeleževala dogodkov in aktivnosti, ki opozarjajo na to problematiko. Vsako leto na kmetijah in v gospodinjstvih namreč izgubimo oziroma zapravimo 1,3 milijarde ton hrane, kar pomeni, da eno tretjino globalno proizvedene hrane odvržemo ali zavržemo, medtem ko je na milijone ljudi lačnih. Kampanja bo imela različne akcije po vsem svetu, združevala pa jih bo na spletnem portalu thinkeatsave.org. Spletna stran ponuja tudi vrsto preprostih in učinkovitih nasvetov o trajnostni uporabi.

Famke Janssen

Igralka, režiserka, scenaristka in nekdanja manekenka, ki je krasila veliko naslovnic Elle. Igrala je v filmih 007 – Zlato oko, Možje X, Lovca na čarovnice ter Ugrabljena 1 in 2. To elegantno nizozemsko dekle zdaj živi v New Yorku.

Kdaj in kako ste se povezali z organizacijo Green Cross International (gcint.org)?

Spoznala sem jo pred približno letom dni. Ko se me povabili, da bi delala zanje kot ambasadorka dobre volje, sem ravno za potrebe filma opravila veliko raziskav o pomanjkanju vode. Zdela se mi je odlična ideja, saj sem tudi kot Nizozemka rasla ob tej problematiki. Nizozemska ima namreč dolgo zgodovino bojevanja za vodo in njenega osvajanja.

Prek raziskovanj sem spoznala skrajnosti, ki vodo zadevajo, od suš do poplav, s katerimi se bomo v prihodnosti vsi soočili. Voda je torej postala eden izmed najpomembnejših vprašanj našega časa: kaj storiti z dviganjem morske gladine, podnebnimi spremembami in šokantnim dejstvom, da milijarde ljudi živi brez čiste vode in sanitarij ter da na milijone ljudi vsako leto zaradi tega umre. Ker voda postaja vedno redkejša dobrina, bomo morali postaviti stroga pravila glede razporejanja tega dragocenega vira.

Kaj je cilj in poslanstvo te organizacije?

Green Cross je ustanovil predsednik Gorbačov leta 1993. Njen cilj je zagotoviti pravično, trajnostno in varno prihodnost za vse in s spodbujanjem premika vrednosti privzgojiti nov občutek za globalno soodvisnost ter skupno odgovornost v razmerju človeštva do narave. V tem letu bo Green Cross praznoval 20. obletnico, upam, da ji bom lahko pomagala pri spodbujanju naštetih ukrepov.

Kateri okoljevarstveni ukrepi so najbližje vašemu srcu?

Voda. To je vir življenja. In zločin je, da mora biti vir smrti za tako veliko število ljudi, predvsem žensk in otrok. Poleg vseh ljudi, ki danes trpijo zaradi pomanjkanja čiste vode, pa bi lahko še prihodnje vojne za vodo zahtevale veliko življenj. Zato je zelo pomembno, da vse države ratificirajo konvencijo United Nations Watercourses – obstajati mora globalni pristop k ​​trajnostnemu upravljanju sveže zaloge vode v rekah in podzemnih rezervoarjih.

Kakšen je vaš prispevek k temu?

Upam, da bom s svojim delom za GCI lahko pomagala predajati pomembno sporočilo predsednika Gorbačova glede okolja. Bil je trdno prepričan, da lahko združena moč vseh ljudi naredi spremembo, katere cilj je varstvo okolja.

Kakšni so vaši projekti in projekti vaše organizacije?

Moj osebni projekt je scenarij, ki zadeva ozadje pomanjkanja vode. V organizaciji Green Cross sodelujejo z gibanji civilne družbe po vsem svetu,  spodbujajo ratifikacijo konvencije United Nations Watercourses; na terenu pa projekt Green Crossa Smart Water for Green Schools zagotavlja deset tisoč ljudem v Afriki, Latinski Ameriki, Srednji Evropi in Aziji varno in trajnostno oskrbo z vodo ter ustrezne sanitarije.

S tem rešujejo življenja in pomagajo skupnosti. Še zlasti to velja za izobraževanje. Zahvaljujoč temu projektu lahko več otrok, predvsem deklet, obiskuje šole, kjer lahko dobijo tudi vodo za svoje domove, medtem ko je pred tem marsikdo moral preskočiti šolske ure in zbirati vodo iz pogosto umazanih rek in drugih virov, oddaljenih mnogo kilometrov.

Pripravila: Virgile Dolata, Laura Arowolo in Meta Kač