Igor Galaš je mlad hrvaški modni oblikovalec, ki na svet gleda kot na velikanski klobčič volne. Sanjač, ki so ga opazili tudi pri ameriškem Vogueu, in garač, ki razume, da je prihodnost modne industrije na vzhodu.
Kako vam uspe? Brez spletne strani, brez oglaševalske agencije, na internetu lahko le malo izbrskamo o vas …
Lepo je slišati podatek, da mi gre dobro … Trud, delo in odrekanje ter veliko energije, vložene v šolanje in raziskovanje tistega, kar ljubim, torej pletenje, res daje rezultate. Že nekaj let se mi uspeva prebijati v finala svetovnih natečajev za mlade oblikovalce, kjer tudi osvajam prve nagrade. Uspeh je tako reklama že sam po sebi. Pa tudi tak človek sem, da rad vidim, da ljudje opazijo, da sem skromen.
Kako se je sploh začelo? Ste od nekdaj oboževali pletenine?
Začelo se je, ko sem kot majhen opazoval mamo Marijo, kako plete puloverje, šale in kape zame in za mojega brata. Bil sem zelo ustvarjalen otrok in blazno me je zanimalo, kako iz volnene niti nastaja kos pletenine, ki pozneje postane pulover. Potem sem s pletenjem poskusil sam in od takrat pletem.
Kakšne so tehnike in materiali, s katerimi se igrate? Kako bi nekdo, ki ne ve veliko o pletenju, razumel to raziskovanje, ki ga pogosto omenjate?
Raziskovanje zame pomeni odkrivanje novih tehnik pletenja. Poskušam torej najti nove načine, da bi bile pletenine videti drugače, da bi bile sicer tradicionalno ročno spletene, vendar bi obenem delovale zelo sodobno ... Preizkušam tudi različne debeline pletilnih igel, da dobim nove strukture materialov. Novosti pri pletenju so predvsem novi materiali različnih struktur in barv. Uporabljam najbolj kakovostno naravno volno, ki jo naročam z Nove Zelandije, vse preostalo pa kupujem v Galeriji volne Niti Niti, kjer lahko dobiš res najboljšo volno daleč naokoli.
Zdaj vas imenujejo za hrvaškega ambasadorja mode, v tujini ste dobili veliko nagrad. Je tudi na Hrvaškem tako, da te kot oblikovalca začnejo ceniti šele, ko postaneš uspešen v tujini?
Pravzaprav so mi v San Franciscu, kjer so bili nominiranci z vsega sveta, podelili nagrado svetovnega ambasadorja mode in, seveda, nekomu se nekaj zdi dobro, če ves svet pokaže, da mu je to všeč … Tako da, ja, na žalost je tudi pri nas tako; vendar menim, da se to povsod dogaja, zato se ne obremenjujem preveč.
Katere druge mojstre pletenin cenite?
Iskreno, ne poznam jih veliko, ki bi se popolnoma posvetili ple-
tenju. Pogosto me primerjajo z legendarnim Missonijem in to mi seveda laska, vendar jaz pletenine uporabljam v povsem drugačnih tehnikah in barvah.
Verjamete, da bi bila lahko garderoba posameznika izključno pletena?
Vsekakor. Pletenine se lahko uporabljajo za vse. Sem eden izmed tistih, ki sanjajo o pletenih galaksijah, kjer so številne vsakdanje stvari iz pletenin.
Slišim, da vas obožujejo na Japonskem.
Res je, na Daljnem vzhodu me imajo radi; dvakrat sem se prebil v finale natečaja Hempel Award na Kitajskem ter dobil pet nagrad. Bil sem edini belec med nagrajenci, res imajo lepo mnenje o meni. V Pekingu in Tokiu bom v prihodnosti tudi prikazoval kolekcije. Moram še dodati, da ste me lepo sprejeli tudi v Sloveniji, kjer imam v Galeriji volne Niti Niti razstavljene svoje kose. Dobivam veliko pohval in z lastnico Simono Muc krasno sodelujeva, saj je odlična poznavalka volne, kar me izredno veseli.
Še en trač kroži o vas, in sicer, da več časa preživite na letalu kot na tleh. Pletete tudi nad oblaki?
Da, večino časa preživim v zraku med Zagrebom in Pekingom ter Zagrebom in San Franciscom. Na letalu je zelo pomirjajoče plesti.
Kako vam je všeč Ljubljana?
Obožujem jo. Poleg Galerije volne Niti Niti, ki je zame raj, je še en razlog, zakaj mi je vaša dežela všeč – bil sem prvi zmagovalec Mediteranskega modnega festivala v Kopru, s svojo kolekcijo pletenin, seveda.
EKOAS
fotografije promocijsko gradivo
