Nikakor. Z vami delimo mnenje, zakaj ni dobro oblačiti svojih moških.
Hitro odgovorite na naslednje vprašanje: so vam všeč moški z modnih revij z oprijetimi jaknami in nabranimi šali, zavezanimi okoli vratu? Morda z usnjenimi škornji in s kavbojkami spranega videza? Verjetno je vaš odgovor pritrdilen, saj imate radi oboje – oblačila in moške.
Zdaj pa odgovorite še hitreje: si predstavljate svojega partnerja v takšni opravi? Bi zanj izbrali živo rdeč mornarski jopič, ki ste ga občudovali na naslovnici modne revije? In če odkimavate, saj menite, da na takšna oblačila še ni pripravljen oziroma da so moški z modnih revij drugačna bitja kot vaš moški, potem razmislite, zakaj bi sploh kupovali oblačila zanj. Želite, da so videti seksi ali urejeni? Če je tako, naj vam zaupamo, da takšna želja ni najbolj prepričljiv izraz ljubezni.
Vemo, da moški zatrjujejo, da sovražijo nakupovanje, in da se ženske hvalijo, da imajo popoln nadzor nad brezupnimi modnimi eksperimenti svojih moških, ter vedno poskrbijo, da iz trgovine ne odidejo kot profesorji kemije ali legende rokenrola. Veliko moških je celo ponosnih na takšno uslužnost svojih žensk. »Oblačila mi kupuje žena,« povedo zdolgočaseno. »Meni je popolnoma vseeno, kaj navlečem nase, nimam časa za nakupovanje. Bolj zaupam njenemu okusu kot svojemu.«
Človek bi potemtakem mislil, da ti moški hodijo naokrog oblečeni po najnovejši modi, saj jih oblačijo osebe, ki prebirajo modne revije in se spoznajo na modo, vendar večina moških, ki jih oblačijo ženske, ni videti preveč moško, bolj spominjajo na pridne fantke. Njihova garderoba res vključuje veliko lepih oblačil – mornarske puloverje, hlače na rob v temno modri barvi, golf majice –, nikjer pa na primer ne vidimo srajce znamke Etro z zanimivimi potiski ali volnen plašč Maisona Martina Margiela. Nihče noče tvegati, ko nakupuje za drugega, zato ženske izbirajo preverjene kose.
In morda se razlog skriva še nekje. Neka ženska je bila v razmerju s športnikom, in ko je ta potreboval eleganten plašč, mu je kupila takšnega, ki je bil na las podoben marsovčku njenega devetletnega soseda, le nekaj številk večji. Pri tem nam pride na misel beseda pootročenje. Le zakaj vraga ženske to počnemo? Mar nočemo, da bi bil naš moški videti preveč samozavesten ali morda preveč samski?
Elle pozna veliko obupanih žensk, ki si želijo, da bi njihovi moški sami skrbeli za svoj videz. Moti jih predvsem, da se tudi na delovnem mestu ne morejo ločiti od zguljenih jaken in spranih kavbojk, čeprav so na precej visokih položajih, kjer bi se spodobila nekoliko bolj sofisticirana oprava. Obenem pa nas te ženske potem sprašujejo, kako naj ga na primer oblečejo za poroko. »Razmišljam, da bi ga oblekla v mornarsko moder jopič,« je v pismu, naslovljenem na naše uredništvo, napisala ena izmed njih. Kot bi govorila o lutki ... Od moškega vsekakor ne morete zahtevati, da se bolj posveča svojemu videzu, in mu hkrati narekovati, kaj naj obleče. Edini način, da bo razvil okus za oblačenje, je, da se v njem prebudi želja po oblačenju. A če kupujete oblačila namesto njega, izničite vsako možnost, da bi se to zgodilo.
Moški naj za svojo garderobo torej skrbijo sami! Naš videz je namreč odraz in izraz naše osebnosti, je temelj naše identitete, in nihče ne bi smel dovoliti drugemu, da prevzame nadzor nad njegovim oblačenjem. Izbira oblačil je resna in osebna zadeva. Toda če moški še nikoli ni pokazal smisla za estetiko, je možnost, da se mu razvije okus za oblačenje, enaka nič ... Vendar, ali ni bilo prav to tisto, kar vas je na začetku privlačilo na njem? Njegova robatost in pomanjkanje domišljavosti? Si res želite, da se spremeni?
Kaj bi za vedno vrgle iz njegove omare?
»Malce nelagodno mi je, ko gre z mano v trgovino v trenirki iz frotirja, ki pa je na riti že čisto zlizan, tako da lahko vidiš barvo njegovih spodnjic. Zanj so hlače povsem v redu, jaz pa upam, da bodo ob naslednjem pranju razpadle. Seveda vedno obstaja možnost, da jih bo dal zašiti.« Špela
»Ne prenesem reklamnih majic, ki jih moj dragi brez težav obleče, tudi ko greva na kakšen pomembnejši dogodek.« Maja
»V obup me spravljajo od moljev in časa obdelana oblačila, od katerih se noče ločiti, saj so po njegovem še vedno uporabna.« Sofija
»Vse te oprijete kavbojke, ki jih je kot mlad nosil v osemdesetih! V njih je danes videti neznansko smešen, kot petdesetletnica, ki navleče nase fluorescenčno minikrilo.« Majda
»Kaj pa vem. Ima nekaj prekratkih hlač, ki jih nočem vreči iz omare, saj sem jih sama zaprala in tako tudi skrajšala. Nočem se prepirati.«
Suzana
Iz uredništva Elle
Običajno ni razloga, da bi vihala nos, bi pa z veseljem opravila s tistimi tako imenovanimi udobnimi kavbojkami, ki na njem stojijo kot cevasti tulci s čisto svojo zavestjo, in jim poiskala mesto pri Rdečem križu. Ravno tiste hlače, ki zanalašč pokrijejo vse, kar rada vidim na njem ... tudi najljubše čevlje. Žal pa je pri njem, ko gre za udobje, kot pri večini moških, vsak klic po spremembi kot bitka z mlini na veter.
Dunja, art direktorica
»Bojim se, da bi, če bi mu karkoli vrgla iz omare, hodil naokrog v adamovem kostumu. Na njegovih sedmih majicah so namreč nevidni napisi – ponedeljek, torek, sreda ... Z veseljem bi se znebila 'kapucarja', ki ga nosi na fotografiji izpred 17 let, na kateri je s svojo takratno punco.« Mojca, redaktorica
