Kako se je začela vaša modna pot?
Pri petnajstih sem odšla iz Slovaške, da bi našla primerno manekensko pot v Parizu, Milanu ali New Yorku. Odhod je bil zelo boleč, mati je jokala, jaz sem bila prestrašena, a trdno odločena, da mi bo uspelo.
Veliko potujete, najbrž tudi sami. Katere so pozitivne in negativne lastnosti teh potovanj?
Vidim veliko krajev, ki jih drugače ne bi nikoli obiskala, spoznavam ljudi in zdi se mi, da se vsak dan naučim kaj novega. Najbolj negativna pa so letališča: moja prtljaga je vedno pretežka, saj je v njej veliko oblek in ličil, zato imam tudi težave, zaposleni pa včasih niso najbolj prijazni . .
Kako vas doživljajo prijatelji in drugi na Slovaškem – kot zvezdo ali normalno dekle?
Zadnje čase sem veliko v časopisih in revijah: ko sem doma, me najdejo in veselo pišejo o tem, kakšen je moj dan. Mati je včasih jezna, pravi, da mi ne dajo miru niti na dopustu, vendar mene ne moti. Srečujem stare prijatelje, sorodnike, res jih pogrešam. Doma me čaka tudi šola . .
Ostane kaj časa za učenje?
Bolj malo, a se trudim. Težava je, da čas raje preživljam ob kavicah s prijateljicami, ki jih nisem videla pravo večnost, kot med knjigami.
Kateri teden mode oziroma modno mesto vam je najbolj všeč?
New York, čeprav sem na zadnjem tednu mode zmrzovala . . bilo je res grozno! Za New Yorkom je takoj Milano, kjer so vsi prijazni in je hrana odlična.
Ste že kot dekletce sanjali o manekenstvu?
Nikoli nisem samozavestno sanjala o tem poslu, vse se je razvilo zelo naravno. V določenem trenutku mi je postalo jasno, da lahko postanem manekenka, in vedela sem, da doma ne bi imela prave kariere. Cena za slavo in uspeh je kar visoka, vendar ko potegnem črto, vem, da je bilo vredno.
Lorella Flego
Fotografija Imaxtree
