Miran Ališić, novinar

14. 3. 2011
Miran Ališić, novinar (foto: Ivana Krešić)
Ivana Krešić

Ko sem bila majhna, so bili nedeljski prenosi Formule 1 veliko bolj ali vsaj toliko pomembni kot nedeljsko kosilo. Duhovna hrana za moške vseh starosti, ki smo jo po drobtinicah uživale tudi punce, ker je bilo to pač kul. Zdaj pa so nedelje tihe, ni prenosov in ni Mirana, ki bi z glasom smrekovega papirja drgnil naša ušesa, nekaj manjka. Bi lahko kdo spravil stvari nazaj v njihov naravni red? Miran, prosim?
KATJA GOLOB

Nedelje so nekam tihe brez vas, pogrešate mikrofon?

Ga, vendar sem že zelo v štartni hišici za nadaljevanje ... Moram priznati, da je bilo to leto zame zelo dobro, zelo poučno. Odpočil sem si, si oddahnil in se prepričal, da moje delo in delo moje ekipe nista bila povsem samoumevna, kar so pokazali tudi odzivi javnosti.

Je vaš 'premor' ostal neopažen v svetu F1?

F1 je ogromen biznis, v katerem je Slovenija izjemno majhna, pa vendar – Bernie Ecclestone me je vprašal, kaj se dogaja. Če prihajaš iz majhne dežele in več kot dvajset let delaš v relativno ozkem krogu ljudi, vseeno pustiš vtis – vsaj z glasom.

Vedno me je zanimalo, zakaj žene dirkačev ne navijajo zanje s tribun, kot Victoria Beckham navija za Davida? Ali žene voznikov Formule 1 niso v ničemer podobne ženam nogometašev?

Dirkači F1 so v svojem bistvu zelo drugačni, predvsem bolj odštekani in posebni od nogometašev, so popolnoma drug svet. Če hočete, gre tudi za drugo vrsto inteligence, za primer naj povem, da je samo na volanu F1 od 15 do 20 stikal, ki si jih povprečni nogometaš ne more niti zapomniti, kaj šele uporabljati. Nočem žaliti, govorim o splošnem profilu različnih športnikov, verjetno so potem tudi žene drugačne. Če v glavi preletim žene dirkačev, se pravzaprav ne spomnim nobene, ki bi bila razvpita, vse so zelo umaknjene, diskretne, še največ manekenk in znanih deklet je imel David Coulthard, ki pa je bil izjema v več pogledih.

Je to zato, ker je svet avtomobilizma še bolj moški kot svet nogometa?

Saj ni tako hudo, v nogometu žensk tudi v resnici ne potrebujejo, v Formuli 1 so lahko vsaj za okras. Če pomislim, je na dirkah F1 več žensk kot na nogometnih tekmah.

Res? Kako to?

Formula 1 je predvsem zelo družinski šport. Ko se ozreš po občinstvu, je poleg navijačev ogromno družin, ki pridejo z otroki, pogosto pride skupaj več generacij ... V vseh letih, kar hodim na tekmovanja F1, nisem bil priča niti enemu izgredu ali huliganstvu, česar za nogometne tekme ne bi mogel trditi. Prav tako se toči alkohol in je evforija, vendar se vsi veselijo, so v pričakovanju, to je celodnevni nedeljski dogodek, ki potegne vase. Ne gre samo za šport, temveč tudi za druženje.

Torej je dirkača Formule 1 neprimerno težje ujeti kot nogometaša, če nisi ravno Slavica Ecclestone?

Opa, Slavico je treba predvsem najprej spoznati, je težka faca, prava carica. Veste, za to, da osvojiš Bernija, je treba imeti precej več kot samo dobro postavo, ker je tudi on človek, ki niti v sanjah ne bi preživljal časa z nekom, ki je dolgočasen. Slavica ima balkanski temperament in zelo zelo močno osebnost, nekaj posebnega je – tudi Berniju je dala napačno telefonsko številko, ko sta se spoznala na testiranju avtomobilov v Monzi.

Ja, govorite vendar!

Nič, številka je bila od neke avtopralnice v Milanu, kjer za Slavico takrat še slišali niso, Bernija pa je očarala do te mere, da jo je začel iskati kot obseden.

Hudo! Enkrat ste izjavili, da ima Bernie toliko življenj kot mačka, koliko mu jih je ostalo po ločitvi?

Mislim, da ga je ta izguba kar dotolkla, tudi ker ni več najmlajši, a Bernie je Bernie. Če ga postaviš zraven 20 let mlajšega Flavia Briatoreja, se zdi slednji veliko starejši, ker je Bernie tako dobro ohranjen za svojih 80 let. Njegova skrivnost je pravzaprav to, da v življenju za razliko od drugih ne razmišlja za korak ali dva vnaprej, temveč za tri, zato je tudi tako uspešen, vsaj poslovno. Bernie je pač vreden posebnega intervjuja samo o njem.

Kako Formula 1 preživlja svetovno recesijo?

Dirkanje se je začelo praktično z izumom avtomobila. Vmes so bile svetovne vojne, vse mogoče se je zgodilo, ampak dirka se še zmeraj. Mnogo večje stvari od zdajšnje recesije niso ustavile Formule 1.

Ali Kitajsko zanima ta šport?

Zaenkrat ne, se pa to lahko zelo hitro spremeni. Ko prideš do bistva Formule 1, ugotoviš, da je to evropski šport in šport evropskih kolonij, mislim geografsko. Živimo v nekoliko nenaravnem trenutku, zato se F1 danes seli tudi v dežele, kjer nikogar ne zanima, imajo pa denar in si s Formulo želijo izboljšati svoj mednarodni ugled, graditi prepoznavnost. Zdi se mi, da je trenutno porušeno razmerje med priljubljenostjo F1 in tekmami tam, kjer skoraj nikogar ne zanimajo, ker pač nimajo dirkaške tradicije.

Je lahko tekma F1 kdaj prazna?

Težko, je pa lahko čisto prazen sobotni trening pred nedeljsko tekmo, kar se je zgodilo v Turčiji in na Kitajskem. Niti en gledalec ni prišel na trening, niti en. Denar je zaslužen, trgi se širijo, kemije pa ni. Ker tam F1 ni tradicija. Spomnim se, da mi je pokojni Leon Štukelj razlagal, za koga je navijal pred drugo svetovno vojno, vse je poznal, spremljal ... To pove vse – mi smo del dirkaškega sveta in njegove tradicije, ki je Turkom, Malezijcem, Kitajcem, komurkoli, preprosto ne moremo ne prodati ne vsaditi čez noč.

Miran, kakšen sovoznik ste?

Nikakršen. Zelo redko sem sovoznik, čeprav, no, je že bolje.

Nestrpni?

No, če res ne gre, če je pregrozno, rečem, da bomo za prvim ovinkom ustavili in grem jaz vozit, sicer pa zdržim, no. (Miranova sodelavka ob tem rahlo zavije z očmi).

Imate več kazni za prehitro vožnjo ali napačno parkiranje?

Vsekakor več za parkiranje, a kriva je pisarna, ki jo imam v strogem središču mesta.

Kaj pa vozite?

Vozim BMW-ja, meni ljubo znamko, trenutno Z4. Ne bi se spuščal v to, kateri avto je najboljši, lahko le rečem, da je avto za večino ljudi prevozno sredstvo, pri ljubiteljih avtomobilizma pa gre za čustva. Ko je enkrat tako, si daleč od vsake razumskosti.

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc