Mnenje: To trapasto modno življenje

15. 7. 2011
Mnenje: To trapasto modno življenje

Svet mode je precej podoben srednji šoli, le da je v njem še več kul druščin. Mar je čas, da odrastemo?
Urša Jerkič

Poln drame, udarcev mimo, ljubosumnih izpadov in nesmrtnih ljubezni, ki minejo v roku treh tednov. Vladajo mu premajhne žepnine, prevelike sanje, bridka razočaranja in punce, ki te ne povabijo, da bi svoj suši pomalicala za njihovo mizo. To je kraj, kjer lahko nekoga ljubiš zato, ker je videti odlično v črni šminki, in sovražiš samo zato, ker nosi drugačen nahrbtnik od tebe. Na robu zvezka piše, da sta, ko jih imaš enkrat čez triindvajset, edina dovoljena tisti Alexandra Wanga ali Chanelov, vintidž, jasno. Noži v hrbtu pa se nosijo kot modni dodatki – zapičeni v tvidasto jakno Proenza Schouler, prosim.

Kaj ste ve storile na prvi srednješolski dan? Jaz sem jokala in doma rotila, naj me v teh definirajočih, tako imenovanih težavnih časih ne pustijo v razredu brez skušnjav in naj me vendar prepišejo nekam, kjer bo večja verjetnost, da me dekle na hodniku zvabi na kriva pota neujemajočih se barv za lase, verižnih cigaret ter v oči bodečih vzorcev. Zdelo se mi je škoda mladosti, če ti poti ne prekriža nekdo, kot je bila Rayanne iz To trapasto življenje, nadaljevanke, ki so jo sredi devetdesetih končali hitreje, kot končajo neizkušeni srednješolski fantki. Bolj malo mar mi je bilo za Jordana Catalana, mladega Jareda Leta, kot bi že takrat vedela, kakšen bumbar bo pri svojih devetintridesetih.

Vedno je šlo za 'it' punco oziroma v vseh pogledih 'antiit' punco, ki bi ti čudovito zapletla življenje


in ki je nikoli ne bi prerasla, morda niti takrat ne, ko bi jo čez nekaj let na obletnici mature videla sedeti nasproti sebe, oblečeno v Desigual. Moda je v vseh pogled Rayanne – ni dobra zate, starši te svarijo pred njo, ker ni perspektivna, preveč stane ter je zelo ošabna, plehka in muhasta. Zanjo nikoli ne boš dovolj dobra, dokler ne boš naredila kaj res nezaslišanega. Na primer zapustila svojo redno, pridno službo in jo z desetimi kovčki popihala na enomesečni safari tedna mode, kjer pa spet ugotoviš, da nisi v njihovem razredu, da boš vedno junior, fazanka, četudi je gazela Taylor Tomasi Hill, kraljica modnih dodatkov pri ameriški izdaji Marie Claire, tudi v ekstra debelih podplatih dve glavi manjša od tebe.

V vsaki dobri srednješolski seriji so t. i. alternativci, lovci na mikrotrende, ki v svoj klub sprejmejo samo tiste, ki imajo predvidljivo romanco s črno, se jemljejo hudo resno in so ponosni snobi, čeprav androgin pišejo z -e. In so t. i. komercialno nagnjeni, ki znajo za vsak kos v Zari povedati njegovo dizajnersko poreklo, a včasih pozabijo, kako je že ime tipu, ki je za Hedijem Slimanom prišel na Dior Homme. Eni prisegajo na lepotne popravke, drugi na jogo, a najbrž bi oboji za poročno obleko izbrali križanca med Alberjem Elbazom in Hai­derjem Ackermannom. V obeh je število prostih mest zelo omejeno. Ne prenašajo se, a hkrati jih rivalstvo žene naprej, v naslednjo sezono. V trenutkih nepazljivosti, ko jih malo zanese, se zalotijo z istim puloverjem Isabel Marant. Drug za drugega tudi vedo, da so to edini ljudje, ki si ne bodo mislili, da se jim je zmešalo, ko se čisto resno pogovarjajo o kolekcijah Victorie Beckham in dvojčic Olsen.

Zakaj bi kdor koli pri svoji zdravi pameti ter osebnem slogu hotel ostati v srednji šoli in se še naprej lomiti pod pritiskom vrstnikov, ki zahtevajo, da se ločiš od svojih skinny kavbojk ter skočiš čez plot s takšnimi na zvonec? Ker ni nikdar dolgčas in ker imaš dovoljenje za špricanje, sta že dovolj dobra razloga. Zdaj pa mi oprostite, nova sezona se bo kmalu začela in moram narediti še cel kup domače naloge.

Fotografija Imaxtree

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc