Za vse, ki vam ni ušlo, da v zadnjem času s slovenskih ušes binglja sumljivo veliko gorenjskih nageljnov v seksi pleksi črno lesketajoči se izvedbi, predstavljamo Anjo, Mita in Vanjo – krivce za domačo Pleksimanijo.
Vse se je začelo s preprosto željo, da bi nosili nekaj svojega, nekaj, česar na trgu niso našli, in s prav posebno ljubeznijo do barvitih prosojnih ploskev pleksija. Svoje prve izdelke so pred slabim letom razdelili med prijatelje, z razdalje opazovali, kako živijo, in čakali, da se primerno zmedijo. Zdaj so dovolj zreli, da jih lahko ponudijo širšemu krogu pleksi vernikov.
Vanja in Mito sta že utečena ustvarjalca: Vanja je arhitektka in se ukvarja z notranjim oblikovanjem, Mito pa zaključuje študij vizualnih komunikacij na ljubljanskem ALUO. Ko je mimo prineslo še Anjo, ki je po poklicu sicer politologinja, globoko v duši pa spretna rokodelka, ki je ob vsakodnevnem sedenju za računalnikom komaj čakala, da pretegne prste, se je rodila ideja o nakitu iz pleksija. Vanja in Mito sta se lotila načrtov, Anja pa je v očetovi delavnici počasi s poskušanjem spoznavala material.
Vsi trije so se s pleksijem do konca okužili, ko so svoje izdelke prvič prijeli v roke. »Odličen občutek je, ko nekaj, kar si prej videl le na papirju, dobi dodatno dimenzijo in barvo, « pove Anja. Pleksi sicer ni nič novega, konceptualni umetniki so ga uporabljali že v modernizmu, res pa je, da mu v zadnjih letih priljubljenost hitro raste. »Hvaležen je, kar zadeva obdelavo, in omogoča izdelavo drobnih detajlov, hkrati pa je dovolj lahek, da lahko iz njega narediš velike kose nakita, ki so nežni in prosojni. Poleg tega je cenovno dostopnejši, zato lahko strankam izdelke ponudimo v večjem obsegu, « pravi Vanja. Za zdaj Pleksimanija izdeluje uhane, broške in zapestnice, morda pa bodo v prihodnosti nastali še večji kosi, kot so dodatki za dom. Če bo njihova ideja preživela, bo slej ko prej tudi zrasla.
'Pleksi trio' si delo deli demokratično. Anja skrbi za tehnično izvedbo, Mito in Vanja pa ustvarjata vsak svojo linijo izdelkov. Vanjina se imenuje Etno in črpa iz etnografske motivike, iz starih oblikovnih elementov, ki v pleksi obleki suvereno kljubujejo zobu časa; Mito pa svoj navdih išče drugje, v mestu, v sodobnem življenju, in ustvarja Urbano, linijo, ki gradi na bolj geometrijskih linijah in je namenjena tako moškim kot ženskam. Prav v tej dvojnosti Mito vidi njihovo največjo vrednost: »Na ta način sodoben, urban material bogati star vzorec in nasprotno – ta stari vzorec oplemeniti neki sam po sebi precej brezimen material.« Želijo si, da bi se motivi čim hitreje menjavali in krožili med ljudmi, da bi se po mestu srečevali ljudje s Pleksimanijo na sebi, a vedno z drugimi motivi.
Najbolj dragoceno pri Pleksimaniji je dejstvo, da vsi trije 'pleksifriki' manično ustvarjajo iz čistega veselja. »Našli smo se trije, ki se radi družimo, kaj dobrega skuhamo, zraven pa delamo še nakit, « pove Anja. »Vse temelji na prijateljskih vezeh in verjamem, da se to izraža v izdelkih.« Zato tudi svoje modele vedno poiščejo med prijatelji, o katerih se jim zdi, da izžarevajo osebnost, ki se dobro ujame z njihovim konceptom.
Špela Barlič
Fotografije Mateja Jordović Potočnik
