Odnosi: Lepotec in zver

Zagotovo nisem edina, ki mi ob besedi maneken skozi glavo v utripajočih črkah švigne: naj­verjetneje gej, zadnja knjiga, ki jo je držal v rokah, je ime­la slikice, njegova predstava monogamije je, da je od nog do glave oblečen v enega kreatorja, ljubi bog, njegovi starši so z njim v trebuhu morali početi marsikaj, da je na svet prilezel s takšnimi ličnicami … Naslednji trenutek že zumiram njegovo kožo in se čudim, kako je mogoče, da sploh diha, če nima nikjer nobene pore. Seveda je to samo antropologinja v meni, ki se ob stiku z drugo vrsto seznanja z nje­nimi značilnostmi, plusi, minusi, evolucij­skimi presežki in manki, ki bi se zgodili, če bi se njegovi lepi geni povezali z mojimi duhovitimi … strogo teoretično.

Prototipi

»Manekenkarji so posebna vrsta. So korak naprej od ženskarjev, ki bi spali s čimerkoli v krilu. Manekenkarji niso obsedeni z ženskami, ampak z manekenkami, « nam je novo ‘žaljivko’ servirala Carrie Bradshaw. Če obstajajo manekenkarji, morajo za ravnovesje v boju med spoloma obstajati tudi manekenkarke, odrasle ženske, ki padajo na manekene ali, v pomanjkanju le-teh, na supersimetrične primerke.

Zagotovo bi feministke za njih našle dobro besedo, boljšo od manekenkarke, saj gre morda res za upor posebne vrste zoper družbene konvencije, ki nas silijo v vlogo takšnih, in ne drugačnih polovic. Ženska seksualnost se je v zadnjih letih brez dvoma osvobodila marsičesa, na veliko veselje moških, a ne brez strahu, da nam ne bodo mogli slediti – ste opazili, da vsem mogočim (ne)naravnim afrodiziakom, s katerimi nas posiljujejo na vsakem izletu v neznano, zdaj pravijo viagra?

Priznam, ko pride do manekenov in mane­kenkark, mi predsodki gledajo iz ušes. Prvi zvenijo nezanimivo, druge rahlo obupane, čeprav tudi nadsamozavestne, saj one niso, ponavljam, niso manekenke. Nekoč sem naivno čebljala s fantom, za katerega sem med hihitanjem pomislila, da bi lahko bil v bendu, če ne bi bil tako popolnoma brez podočnjakov, in potem, šok, ko se poslovi pred polnočjo, ker ima jutri snemanje, aha, fotograf, pomislim, ne, mane­ken, me poučijo bolje informirani.

Počutila sem se kot takrat, ko izveš, da je tip, pred katerim si se popolnoma razgalila, včasih tudi dobesedno, ker si bila stoodstotna, da je gej in torej tvoja nova najboljša prijateljica, pravzaprav hetero. Kakšna prevara! Pred geji se vedeš drugače kot pred he­tero, več flirtaš, se izmenično igraš z lasmi in s slamico ter se ure in ure pogovarjaš o neodpustljivosti hlač na rob, ki segajo malo nad gležnje, hita prihodnje sezone.

Je pa res, da se o tej temi lahko pogovarjaš tudi s svojim manekenskim plenom, toda le kaj on ve o omejitvah naših zemeljskih postav in kaj pomeni konfekcijska 38 v njegovem nehumanem metričnem sistemu? Kar je pri moških manekenih še bolj frustrirajoče, je, da se zdi, da jim ni treba biti vse življenje na kruhu in vodi, pardon, brokoliju in vodi, da bi jim uspelo izklesati svoje bogastvo. Kot da je to stvar narave in sobotne košarke s prijatelji, ne pa nečesa, kar diši po ‘Mengele tretmaju’.

Pred nekaj meseci so mi predstavili dečka, ob katerem so se vsi muzali, ker drugega v njegovi prisotnosti skorajda ne spraviš iz sebe. Po nekaj koktajlih mi je razlagal samo še o tem, da botoks ni stvar prihodnosti, ampak sedanjosti – imel je 25 let. Najverjetneje gej, zadnja knjiga, ki jo je držal v rokah, je imela slikice itn.

Modeli

Ženske, ki na moške gledajo kot na kos sicer delikatesnega, a še vedno mesa, imajo bržkone vse polno izgovorov, zakaj je bolje hoditi z njimi kot s civilisti, kakor bi lahko rekli tistim brez manekenskega potenciala. Ne obremenjujejo se s tem, da jih bo nekega dne pustil zaradi mlajše in lepše, ker vedo, da bodo prej on tisti, ki bo iz mode. »Če mi bo moški že obrnil hrbet, naj bo ta izklesan, « skomigne nad svojo odvisnostjo Newyorčanka, samooklicana zbirateljica obrazov in teles z reklamnih kampanj ter modnih pist.

Loči jih na tiste s telesi superjunakov za Dolce & Gabbano in Mick Jagger držo za Hedija Slimana, medtem pa s prstom kaže na veleplakat za novi parfum in ga odkljuka. Na neki nam, nemanekenkarkam, nepredstavljiv način jim samozavest naraste do neslutenih višav in v svojem telesu se počutijo bolje kot prej, ne kljub temu, temveč ravno zato, ker ob njih leži nekdo, po katerem bi lahko delali odlitke. Zavedanje lastnega telesa je lahko tudi osvobajajoče, ne le očitajoče.

Da o lastni pameti niti ne govorimo. Prijateljica, recimo ji Ljubljančanka, si ne more pomagati, da ne bi padla na sapojemajoče lepotce, ki ji prej ali slej ponudijo umetno dihanje. Kako ga gledajo drugi in druge, jo hkrati privlači in spravlja na rob živčnega zloma. Nazadnje se je odločila, da tako več ne gre, zdaj jo videvam s privlačnim moškim, ki se je bil zaradi genetske nenaklonjenosti primoran pobriti po glavi. Še nikoli ni bila videti srečnejša.

Supermodeli

Pravi spletni naslov za to, kdo kotira najvišje, kar zadeva zaslužek, kampanje in modne revije, na katerih je sodeloval, je www.models.com. Magične besede, ki opisujejo prve tri, so reklamna kampanja za Calvina Kleina, poteze renesančnega kipa, naslovnica te in te revije.

Za nepoznavalke, najbolj vroči ta hip so: Mathias Lauridsen, Blaine Cook, Sean O’Pry. Da, imajo imena, niso samo lepi številka 1, številka 2 in številka 3. Morda ne ravno pišejo, zagotovo pa govorijo več jezikov, ves čas potujejo, imajo zagotovljen popust v marsikaterem butiku, in ko prespiš pri katerem izmed njih, ti s seboj nikoli ni treba nositi kreme za obraz, ker tako kot ti ne more živeti brez nje.

Po dopoldnevu klikanja njihovih fotografij in obupanem iskanju boljšega in slabšega profila, moram priznati, da razen fetišističnega zbirateljstva vse skupaj nima smisla, če pri njem ne naredimo isto kot pri tako imenovanih civilistih prepričamo se, da ni vse v videzu in mu damo šanso. Kdo ve, mogoče pa mu nas vendarle uspe nasmejati.

Urša Jerkič

Fotografija Jimmy Backins/Camera Linik

ELLE september 2008