Danes je v moj elektronski poštni nabiralnik prišel newsletter nekega oglaševalskega portala z najnovejšimi novicami iz sveta oglaševanja, ki je pritegnil moje zanimanje z novico o navdihujočem oglasu enega izmed ameriških prodajalcev športne opreme. Trgovec z njim, v nadaljevanju svoje kampanje Who Will You Be? (Kdo boš?), spodbuja utrujene mame in druge ženske, naj naredijo naslednji naporen korak.
V oglasu nas malce zlomljen ženski glas sprašuje: »Kdo boš, v tej brezbožni uri, ko nihče ne gleda in ko najmanjše odločitve pomenijo največ? /.../« Njene besede spremljajo scene iz vsakodnevnega, nepopolnega življenja: dnevna soba, čez katero je završala burja igračk, ženska, ki se čisto omamljena zbudi še pred zoro, neka druga poskuša obvladati jogijski položaj, tretja pred šolo po teku pobere svoja sinova ...
Prizori pač, s katerimi se marsikatera ženska, ki lovi ravnotežje med športno vadbo in življenjskimi obveznostmi, z lahkoto poistoveti, prizori, ki iz rekreativnih športnic naredijo junakinje.
Zakaj se ženske, pa naj bomo še tako zasute z obveznostmi in izčrpane, tako ženemo za popolnim telesom oziroma za telesom, v katerem se počutimo dobro? Odgovor na to je zelo preprost. Ne zato, ker si želimo biti junakinje, temveč zato, ker je naše telo edini prostor, v katerem in s katerim dejansko moramo živeti.
Če prenesem v metaforo, v na pol podirajoči se baraki, polni smeti, v kateri iz vseh strani piha, gotovo ne bi hotele živeti, mar ne.
In ker je tu poletje in ker si drznemo biti drzne, tokratna številka govori o tistem delu telesa, ki je na ženski najbolj izpostavljen, pri nasprotnem spolu pa požanje vsaj toliko občudovanja oziroma zanimanja kot dobri in hitri avtomobili. Seveda govorim o vročem parčku, ki se pojavlja v nešteto oblikah in je poimenovan in opevan z nešteto imeni.
Zato, drage moje, ne glede na velikost, barvo, obliko in poreklo, v mislih vizualizirajte gib, kot bi na sprednjem delu odpirale zadrgo, in se ponosno izprsite poletju v pozdrav!
