Prideš na žurko, dedek Mraz?

Letos smo po vrsti odličnih naključij hčerkin rojstni dan praznovali trikrat, kar je veliko za mater, ki ne verjame v naključja. Torej, ja, trikrat torta, pihanje svečk, narezek, napihovanje balonov, urgentni nakup novega mešalnika …

Da ne govorim o stokrat politi preprogi z jabolčnim sokom, odtisih biskvita na stenah, slikovito polulani straniščni školjki in tisočih kašastih madežih, ki jih še danes zasušene odstranjujem z nohti.

KATJA GOLOB

Fotografija New Yorker

Prideš na žurko, dedek Mraz? - Foto: Fotografija New Yorker

Toda bilo je mega! Ko sem se v nekem trenutku ozrla po lastnem stanovanju, ga skorajda nisem prepoznala, vtisi so bili nadrealistični. Izza vogala so noreli Nodiji in Rdeče kapice, skrbne matere so se prelevile v približke Dite von Teese, se kotrljale kot mehurčki v penini in na vsako »Mami, ona mi je pa vzela, mami, poglej, pokvarilo se je … « ljubeznivo, a odrezavo prhnile: »Ljubica, bo očka to uredil.« In tako so očetje, namesto da bi v miru kadili na balkonu, prepogibali papirnata letala, preoblačili barbike, skakljali brisat ritke in nasploh skrbeli, da se otroci v navalu energije niso pobili med seboj. Saj pravim, nadrealistično.

Vrhunec večera je bil seveda trenutek, ko smo starši, malce zlobno režeči, prekinili Mačka Murija, rekli: »Otroc', zdej pa dost zafrkancije! « in brez ugovorov zavrteli svojo glasbo, začeli plesati in prepevati, kot da imamo prvič v življenju zabavo. S papirnatimi čepicami, razpackano torto na prsih in vsaj enim otrokom, obešenim na kolenu, se nismo dali in smo drug drugemu dokaj nazorno pokazali, da zrelost ni stvar let.

Kakorkoli, težko smo se razšli. Otroci so že silili domov, da bi radi šli spat, kar je svoje­vrstni primer, mi pa smo se poslavljali z dolgimi objemi, ob katerih so nam pokala rebra, predvsem pa z obljubo, da to čim prej ponovimo. Kdaj, vas vprašam, je boljši trenutek, kot za novo leto?

Spet doma

Saj veste, da je s praznovanjem novega leta težko. To je dogodek, ki mi je zadnja leta samo pil energijo – kje bomo, če sploh bomo, s kom bomo, zakaj bomo … Za nami so žuri v lovskih kočah in planinskih domovih, eksotična potovanja, rajanja v diskotekah, besna menjava vsaj desetih lokacij na silvestrovo, da ne bi česa zamudili, in, seveda, ljube domače zabave, ki zaradi otrok doživljajo svojo veliko vrnitev.

Najboljši žuri, na katerih sem bila, so bili vedno domači – prosim, potrpite hipec, da si otrnem solzo nostalgije. Hrana na krožnikih, ki se lahko razbijejo, viski v kozarcih za gorčico ali vikikremo, ena sama rolica toaletnega papirja, ker se gostitelju niti sanja ne, kje ima mama pospravljene sveže zvitke, bele stene, polite z rdečim vinom, francoska solata na oknih, luknje v parketu, neprespani sosedje v spremstvu policije, če bi jih sploh slišali zvoniti … Kdo ne bi hotel imeti takšne zabave pri sebi doma? Kdo bi raje prehiteval leta in si privoščil preverjeno silvestrsko ponudbo toplic? Jaz že ne! Raje odbijem obisk policistov zaradi preglasne glasbe in po možnosti polijem čim manj belih sten. Kako bom vse to izpeljala, še ne vem, vsekakor sledim viziji o dekadentnosti. Smo pač v letih, ko je sprenevedanje balastno, vsak razvrat logičen, življenje pa prekratko, da si ga ne bi privoščili.

V starem Rimu

Tematski žur, na katerem bi se sprehajali nemarno oviti v rimske toge, me obseda, odkar pomnim. Sicer bi za svojo domišljijsko izvedbo potrebovala palačo in bakle, vendar se bom znašla tudi doma. Hočem velike pladnje s hrano, ki se jé s prsti, krožniki me ne zanimajo. Ne vem, od kod bom privlekla blazine, tabureje in še kakšno zofo, da bomo jedli leže – kar naprej se mi prikazujejo freske iz Pompejev, klasični motiv glave vznak z grozdom nad razprtimi ustnicami. Kaj pravite na skladno oblikovano, naoljeno telo efeba, ki iz kota tiho vihti svojo orjaško pahljačo? Hočem tiste kičaste kozarce z zlatim robom, v katere bom klokotajoče natakala nektar. Hočem močan mejkap, parfume, globoke dekolteje, lasulje in umetne trepalnice, pa še kakšno Kleopatro in Cezarja med gosti za pridih svetovljanskosti. Okej, milostno dovolim kakšno gostjo – trebušno plesalko. Hočem glamur in hočem gladiatorska tekmovanja, v katerih se bo pomeril močnejši spol, tako da bomo lahko ženske vreščale ob pogledu na razgaljene moške prsi, meča, stegna, in odločale o njihovi usodi s palci, obrnjenimi gor ali dol. Hočem, da nas okajeni senatorji z zdravico pospremijo v novo leto. Peres, s katerimi bi se žgečkali po grlu, da bi izbruhali, kar smo preveč požrli in popili, ne bomo potrebovali. Ave, ljubice!

Goli kuharji

Lansko leto sem pisala o tem, kako lepo bi bilo silvestrov večer preživeti v družbi golega kuharja, s čimer se še vedno strinjam, a kaj ko sem to preizkusila že med letom, zato je treba družbo razširiti. Trenutno se poigravam z idejo, da bi se nežnejši spol letos zgolj zabaval, plesal, jedel in pil. Če vam je ušlo presenečenje večera, naj ga še bolj izpostavim: moški nas bodo razvajali, nam stregli, skrbeli za vzdušje in si izmenjevali recepte, medtem ko bomo me milostno presojale njihov trud. Seveda jim lahko pomagamo tako, da vsaj sestavimo jedilnik, heh, sicer pa z nas odpade vsaka skrb za toplo-hladni bife, tatarske bifteke in bovlo. Sladica mora pokati od pritajene seksualnosti, pričakujem trud in tekmovalnost med kuharji, medtem ko njihove lepše polovice hihitajoče grizljamo in ocenjujemo bruskete, lososa in bakalar. Pravzaprav se mi tole zdi vedno boljša ideja, morda je treba doreči le še njihov stajling. Hm, kuharska kapa in figov list? Tesno oprijeta majica in poškrobljen minipredpasnik? Samo predpasniček? Pišem Jamieju za nasvet in vam sporočim.

Novoletne karaoke

Vem, da veste vse o karaokah, pa vendar me ima, da bi jih letos organizirala pri sebi doma. Zdi se mi, da nikoli ni preveč priložnosti, da človek pokaže svoj (ne)posluh, svoj občutek za ritem in nastopanje v duetu, po čemer silvestrske karaoke kar kličejo. Se razume, da bi moral biti izbor pesmi božično-družinsko-naroden, ozračje je vendar svečano. Ker smo v dvoje močnejši, se bo nastopalo v parih, ki jih bomo naključno izžrebali, zato vsakršno načrtovanje koreografije ali vnaprej naučena besedila odpadejo. Svet bomo o dogajanju obveščali sproti preko FB-ja in Twitterja, zmagovalca pa bosta za nagrado lahko takoj posnela spremljevalni videospot, ki ga bomo, seveda, takoj tudi objavili. Morda, le če bo izvedba res enkratna, ju razveselimo še z zgoščenko Damjana Murka.

Odločena sem, da se letos za novo leto zabavam in znorim. Plesati hočem, se afnati in vreščati. Ne bom se sekirala, kdaj gredo otroci spat in ne bom kuhala novoletne večerje, potrudila pa se bom, da si poklonim eno od opisanih zabav – morda tudi kombinacijo vseh. Če bo mimo mene v mestu hušknil dedek Mraz, ga povabim zraven in vem, da bo prišel. Konec koncev pride vsako leto, pa nimam vedno take žurke. ?

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri