Že od samega začetka spletnih interakcij, še posebej pa z razmahom spletnih klepetalnic, je tema on-line identitete vzbujala precejšnje zanimanje. Kdo smo, ko smo na spletu? Sem ista oseba tudi v resničnem življenju ali sem 'v živo' vendarle nekoliko nekoliko drugačna? Kaj pa vi?
Anja Renko, www.ifeelpsychology.com
Splet je idealno okolje, znotraj katerega se lahko predstavljamo v mnogih različicah.
Lahko oblikujemo alternativno osebnost, ki se le malo razlikuje od tega, kdo smo v 'off-line' življenju, po drugi strani pa lahko divje eksperimentiramo tako, da v spletnem nastopu spremenimo starost, preteklost, fizični izgled, celo spol.
Vzdevek, ki si ga izberemo, detajli o sebi, ki jih (ali jih ne) izdamo, informacije, ki se nahajajo na naši spletni strani, sličica, ki ga uporabljamo … vse to so pomembni elementi, s pomočjo katerih oblikujemo svojo spletno identiteto.
Identiteta predstavlja zelo kompleksen del človeške narave.
Psihologom se kot prva asociacija na besedo identiteta pojavi Erik Erikson, ki je tej temi posvetil nemalo raziskovalnega časa. Erikson trdi, da je identiteta posameznikov način organiziranja vseh preteklih in sedanjih identifikacij, značilnosti, želja in usmeritev, za katere posameznik verjame, da ga najbolje predstavljajo.
Oblikovanje identitete je psihološki proces, ki traja celo življenje, saj se identiteta vedno znova nekoliko spreminja. V vsakem obdobju znova se posameznik opredeljuje glede na to, kdo je, kakšne so njegove osebnostne lastnosti, kaj ima rad in česa nima, katere so njegove vrednote ipd.
Posameznikova spletna identiteta je še nekoliko bolj kompleksna, saj so na spletu številni vidiki posameznikove identitete lahko izboljšani ali popolnoma ločeni. Naša identiteta je v vsakem primeru večplastna, saj ima vsak človek različne osebnostne poteze in v svojem življenju igra različne vloge (na primer otrok, študent, brat, sosed, prijatelj …). Zahvaljujoč številnim omrežjem se nam na spletu ni potrebno vedno predstaviti v celoti. Tako nam na primer na forumu o borzi ni treba razkriti, da smo hkrati ljubitelji serije Gossip girl in podobno.
Posameznikova on-line identiteta je lahko 'resnična', imaginarna ali skrita. V nekaterih on-line skupnostih se pričakuje, da se predstavljamo taki, kot dejansko smo in se ne pretvarjamo, medtem ko se v nekaterih drugih skupinah spodbuja imaginarne osebnosti.
A tu se nam postavlja vprašanje, kaj je pravzaprav posameznikova resnična identiteta. Prvi odgovor bi bil 'ta, ki jo kažemo drugim in jo zavestno izkušamo v našem vsakdanjem življenju'. A mnogi ljudje tudi v vsakdanjem življenju nosijo maske, ki skrivajo to, kar resnično mislijo in čutijo. Ljudje tudi neprestano odkrivamo stvari o nas samih, ki jih prej nismo poznali, naša sanjarjenja in fantazije pa pogosto razkrivajo stvari, ki jih želimo ali potrebujemo.
Vsakič, ko se vključimo v neko on-line skupnost, imamo izbiro, katere (oziroma če sploh katere) osebne informacije razkrijemo. A želja po anonimnosti po drugi strani kaže na potrebo po odstranitvi tistih kritičnih potez naše osebnosti, ki jih v določenem okolju/skupini skrivamo. Želja po popolni skrivnosti pa na primer kaže, da ima oseba potrebo po tem, da želi ločiti celotno osebnostno identiteto – želi videti, vendar ne biti viden.
Ločevanje posameznikovih identitet na spletu je lahko pozitivno, saj predstavlja učinkovito pot, na kateri človek upravlja z večplastnostjo. Teorija vlog govori o tem, kako je uspešno življenje pravzaprav žongliranje z različnimi nalogami in položaji, ki jih razvijamo od otroštva skozi odraslost. Življenje na spletu je le druga manifestacija tega preklapljanja med različnimi vlogami in nalogami. Ljudem daje možnost, da se osredotočijo in razvijejo določen vidik tega, kdo dejansko so. Včasih pa nam celo da možnost, da izrazimo tisto potezo naše identitete, ki je v 'off-line' življenju ne moremo.
Različno okolje in načini komunikacije na spletu nam lahko služijo kot fleksibilno okolje za testiranje in raziskovanje lastnih prednosti in slabosti. Negativne lastnosti lahko s pomočjo spleta skušamo premagati. Tako se na primer nesigurna, pasivno-agresivna oseba vedno znova zapleta v nikoli končane prepire oziroma argumentacije na spletu. Drugi lahko uporabljajo splet kot priložnost za izražanje pozitivnih lastnosti ali za razvoj novih načinov samoaktualizacije.
Odločitev o tem, kako se bomo predstavljali na spletu, ni vedno zavestna odločitev. Nekateri vidiki osebnosti delujejo na nezavednem nivoju. Ne zavedamo se na primer vedno tega, kako ločujemo različne dele naše identitete ali emocionalne valence določenih lastnosti. Oseba izbere avatar, ker mu je všeč, ne da bi se zavedala globljega pomena izbire, ali pa se pridruži neki skupnosti, ker se mu zdi zanimiva in se pri tem ne zaveda motivov, ki vplivajo na to odločitev. Anonimnost in številne različice okolij nam dajejo priložnost za izražanje nezavednih potreb in emocij.
Kakorkoli se že predstavljamo na spletu, ne smemo pozabiti, da je bistvo našega duševnega zdravja prav združevanje različnih komponent 'on- in off-line' identitete v eno samo, uravnovešeno, harmonično celoto.
Fotografija Imaxtree
