Smo za mit popolnega ženskega telesa krive ženske same?

Se morajo moški zapustiti, ženske pa si dati narediti riti, da bo odnos med spoloma spet v ravnovesju?

Smo za mit popolnega ženskega telesa krive ženske same? - Foto: profimedia

Pred kratkim je ena od ameriških študentk na internetu objavila članek z naslovom 'Why Girls Love the Dad Bod', v prevodu Zakaj imajo dekleta rada telesa v slogu ata, in misel o neatletskih moških telesih kot optimalno privlačnih se je razlezla po svetu ter po hitrem postopku pridobila status manifesta.

Zdaj je torej zaželeno, da moško telo ne oblikujejo ure in ure vaj v fitnesu, temveč pivo in pica. Trend se je v trenutku prijel in po spletu se odobravanja tako žensk kot moških, podkrepljena s slikovnim gradivom, kar množijo. Gre torej za moške, ki so nekaj podobnega kot dekleta iz soseščine, le da ta niso nikoli postala razvpiti trend.

Fantje preprostega videza, ki nakazujejo, da se njihov svet ne vrti okoli njihovega telesa, da torej ne preživijo vsega svojega časa v telovadnici ali na tekaški progi, se občasno sicer ukvarjajo s športom, a nikdar po strogo ustaljenem urniku, ta jim pač ne kroji življenja.

In če jim zapašejo pivo in čevapčiči, se jih lotijo z užitkom, ne da bi se (kot kakšna baba) obremenjevali s štetjem kalorij. Temu bi se lahko reklo tudi zmeren in zdrav odnos do sebe in življenja, kajti ne govorimo o popolnoma zapuščenih telesih, ki nas spominjajo na bližajočo se bolezen srca in ožilja ter prenaglo smrt, govorimo o nekakšni zlati sredini moškega videza. To je telo, ki izraža normalen odnos do sebe, do svojega telesa, do življenja.

Vse lepo in prav do tu, moški so končno spet moški, bi lahko rekle, a vseeno nas pri tem nekaj moti. (Ženske res nismo nikoli zadovoljne!) Če ta fenomen pogledate bolj od blizu, boste namreč opazili, da po drugi strani ob teh velikih trebuhih pozirajo same privlačne mlade ženske. In s privlačne ne mislimo na želatinaste trebuščke, joške, ki so izgubile bitko z gravitacijo, pomarančasta stegna, kosmate noge.

Niti Leonardo DiCaprio, ne Jason Segal, ne Jon Hamm se verjetno ne bi tako sproščeno fotografirali s svojimi sodčki, če bi ob njih ponosno stale ženske, ki so se tako kot oni malo zapustile in jim besedi manikira in pedikura pomenita samo zapleteni besedi iz križanke. Ne, kajne, ženske morajo biti videti, kot da nikoli ne nehajo vaditi oziroma da vadijo vsaj pet ur na dan, in da nikoli ne izdihnejo zraka. Njihove noge morajo biti gladke kot dojenčkova ritka, nohti visoka umetnost, telo po jusu. Ob moških, ki so se malo 'sprostili', morajo stati ženske, ki ves ljubi čas namenijo negovanju svojega videza, saj lahko le tako oni delujejo (njim in njim podobnim) privlačni. Morda malce pretiravamo ali pa tudi ne. Ste že videli pozirati žensko, ki ni kot iz reklame, in je pri tem videti še zadovoljna s svojim videzom ali celo ponosna nanj?

Pa so za to sploh kaj krivi moški ali sta krivi le naša lastna nečimrnost in samokritičnost?

Vsi vemo, da smo ženske, ko gre za videz, preveč samokritične in vidimo pomanjkljivosti tam, kjer jih sploh ni, da se nam miniaturen mozolj zdi velik kot planet, da smo prepričane, da se naš celulit vidi z aviona, pa čeprav se ga komaj zazna pod lupo. Smo take po naravi, so nas takšne naredili moški, ki jih hočemo privlačiti, družba na splošno? Dejstvo je, da se moški skoraj nikoli tako pretirano ne obremenjujejo s svojimi 'telesnimi hibami', pri njih so pač pomembnejši smisel za humor, dar govora, talent v postelji.

Preberite še: "Mislite, da jo je kdo podprl, pa čeprav smo jo leta in leta videvali z modricami na obrazu?"

Naj bo jasno, absolutno pozitivno je, da moški niso obsedeni sami s sabo (ampak z nami), in super jih je videti srečne s svojimi pivskimi trebuščki in nedefiniranimi mišicami, na katere so nemalokrat ponosni. In prav me smo tako tiste, ki jim dodatno vzbujamo dober občutek, češ da je to bolj naravno (razen če izdelane mišice niso posledica fitnesa, temveč fizičnega dela ali kakšnega po možnosti timskega športa), res se nam zdi bolj moško, da ne mislijo na svoj videz in gredo raje kot v fitnes z nami na sladoled, pa vendar ...

On bo brez slabe vesti pojedel tri kepice, me pa s slabo vestjo eno samo. Ste pomislili na to? Se vam zdi pošteno? Zakaj je dad bod trend, mom bod pa niti slučajno? Na to res ne moremo računati, ali pač? Bo še kdaj kdo žensko telo občudoval skozi oči Rubensa? Če bo šlo tako naprej, dvomimo.

Mediji še vedno bolj ali manj radirajo vse 'napake' na ženskih telesih in obrazih, pa naj se tolažimo, da to ni več tako očitno, a je.

Zelo redko boste v oglasu videli žensko, ki ni popolna (v smislu lepote, ki se trži, seveda). In če bi ameriška študentka napisala besedilo, v katerem bi trdila, da so najbolj naravne in človeške in potemtakem privlačne ženske, ki se ne trudijo biti ves čas najlepše oziroma niti ne poskušajo biti videti popolne, ter bi torej propagirala mom bod, mislite, da bi bilo to pozdravljeno z navdušenjem? Dvomimo.

Malo bi jo popljuvali, potem pa po večini kar prezrli. Nihče pa takšnega ženskega telesa ne bi čez noč razglasil za optimalno privlačno. In v reklamah takšne ženske ne bi nikoli nastopale. Boste rekli, pa saj moški tudi ne ... a to vseeno ni tako zelo nepredstavljivo. Z lahkoto si predstavljamo reklamo za zeleno jajce (ta inovativni žar), v kateri zadovoljno in sproščeno skače moški, ki ima pri tridesetih telo kot ata.

Še enkrat: so za to krivi moški?

Oni pogosto niti ne opazijo ženskih pomanjkljivosti, ki jih same čutimo in vidimo kot katastrofalne, neprebavljive, usodne.

Če torej pustimo ob strani potrošniški čas in žensko lepoto kot orodje, s katerim se prodajajo tako kozmetika kot moda pa tudi avtomobili, zdravila in vse drugo, lahko vseeno rečemo, da smo ženske v veliki meri najhujše kritičarke in samokritičarke ter tako same krive, da je, kot je.

Žensko telo je lepo in tako naj tudi ostane, moški pa si lahko vseeno privoščijo svoje izpade in izgrede, saj njihova telesa že sama po sebi niso tisti prvi ideal estetike. Če predstavniki dad boda torej pozirajo ob lepih dekletih, je to lahko tudi zato, ker se druge običajne ženske niti slučajno nimajo namena fotografirati. Same si za to niso dovolj všeč! (No, Leonardo DiCaprio ima seveda svoje razloge, zakaj ob njem stojijo same lepotice.)

Kako pa je potem sploh mogoče, da so trend tudi velike ženske riti? Seveda so, ampak kakšne? V modi niso zadnjice, ki so se razširile s pretežnim sedenjem in ležanjem ter slabo prehrano, popularne so tiste z vsadki, ki stojijo pokonci in štrlijo v svet, kot bi bile edine na svetu. Če torej lahko plačate svojega 'kiparja', plastičnega kirurga, ki vam za lepo vsoto naredi lepo plastično ritko, kot so storile Heidi Montag, Jenna Jameson, Karissa Shannon, Kim Kardashian, Nicki Minaj, Vanity Wonder, Coco Austin, je ta lahko tudi velika.

To sicer ne velja za Jennifer Lopez, vse preostale velike zadnjice pa so preprosto samo velike riti. Tudi to torej ni nikakršna tolažba, temveč vse večji dokaz, da ženske preprosto ne moremo (in nočemo?) pozabiti na svoj videz. Krivca nimamo več časa iskati, danes moramo še toliko vsega postoriti, da bomo urejene za v svet.

Roko na srce, tega smo se tako navadile, da se zanemarjene res ne bi dobro počutile, vseeno pa nas s tem večina tudi noče (več) pretiravati. V imenu zdravja se kolikor toliko redno gibamo in skrbimo za uravnoteženo prehrano, hkrati pa se ne bomo postavljale na trepalnice, če imamo kakšen kilogram preveč ali kakšen teden ne dovolj časa za popolno manikiro. Dobro se zavedamo, da smo tistim, ki nas imajo radi, všeč tudi z zalomljenim nohtom in okrušenim lakom, mogoče še bolj, če včasih pokažemo, da nismo lutkice iz izložbe ali punčke iz škatlice, da smo ženske iz mesa in krvi, ki se znajo sprostiti in uživati v življenju, ne da bi nas pri tem skrbelo, ali si ne bomo nemara uničile pričeske.

Kar zadeva moške, pa bi jim rade povedale tole: brez pretiravanja v drugo smer na vaši strani, prosim.

Nič ni narobe s trebuščkom in ne vsak dan obrito brado, pa vendar: trenutno razvpite brade v znak upora ženski moči (kot trdijo nekateri – bloger in strokovnjak Alun Withey na primer pravi, da so bradati moški v modi zaradi negotovosti, ki jo čutijo, ker so se premaknile meje med spoloma), ki rastejo kot gobe po dežju, se nam sploh ne zdijo tako zelo seksi, kot si morda mislite.

Nočemo vedeti, kaj vse se skriva v njih (menda so lahko umazane kot straniščna školjka), in nekaterim nam niti malo ne vzbujajo teka do poljubljanja, po drugi strani pa takšne brade v bistvu (če nočete, da se nam upirajo zaradi očitne zanemarjenosti) zahtevajo precej nege in pozornosti (s kak­šnim oljem že jo mažete?) in kot take niso ravno znak naravne moške moči. Potem nam je že bolj všeč dad bod, a tudi tukaj naj se vendarle postavijo kakšne meje, prek katerih se trebušček ne bo razrasel.

Čisto po klišejsko torej še vedno upamo, da ne preživite več časa v kopalnici kot me in da imate čas, da nas, potem ko se v miru uredimo, peljete v mesto na koktajl, pa čeprav je v bližnjem fitnes centru prav ta večer akcija na zmenek z utežmi. Hugo ali celo sladki purple rain – popile ga bomo sproščeno, tudi malo nas ne zanima, koliko nam bo zaradi tega pognala zadnjica. Pa vam dokažemo, da znamo tudi me tako kot vi uživati v življenju brez slabe vesti.

Pripravila Nina Pretnar

Preberite še: Ženski najboljši prijatelj? Gej!

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri