Strupene prijateljice - znebite se jih!

Zagotovo ste že srečali žensko, ki se obnaša, kot da je ves svet njen. Ki ima v sebi nekaj nepremagljivega, ne igra po pravilih in želi biti vedno nad vsemi, pomembnejša od vseh. Bistveno vprašanje, ki sledi, je, zakaj si me, 'normalne ženske', takšno žensko želimo v svojem življenju bolj kot Jamesa Franca?

Seveda, ta nekronana kraljica izraža nepopisno moč, karizmo, ki nas povsem zaslepi in osvoji. A zakaj? Bi bile rade takšne tudi same in smo zato pripravljene postati njene sužnje, da bi nam le izdala skrivnost, kako tako močno verjeti vase, v svojo veličino ali vsaj pravico do sreče. Se ne zavedamo, da je – kot je nekdo nekoč izjavil – karizma lahko le projekcija frustracij in da je ta ženska morda poosebljena vampirka, ki bi s sesanjem naše pozornosti rada v sebi prebudila občutek lastne vrednosti?

Ste imeli kdaj takšno prijateljico? Takšno, neustrašno, ki je dajala vtis, da ji nihče nič ne more, zato bi si upali z njo tudi na konec sveta, vse druge situacije pa so bile v njeni družbi tako ali tako mala malica.

Poleg tega ste se z njo zabavali in se počutili žive kot nikoli prej ali pozneje, saj se ni nikoli ozirala na posledice svojih dejanj. V gimnaziji je bila spontana, vedno za akcijo, pripravljena na velike traparije, drzna, tudi predrzna. Vse je bilo predobro, da bi bilo resnično, dokler nista njeni drznost in predrznost začeli meriti tudi na vašega izbranca.

Spogledovala se je z njim, medtem ko je zabavala celotno družbo na vaš račun, zavedajoč se, da vas ima že zdavnaj na svoji strani. Namesto da bi prekinili z njo, ste prekinili s svojim fantom, saj vas je v hipu prepričala, da je bil on tisti, ki se je šel to igro flirtanja, in ne ona. Isti trenutek, ko bi morali uiti iz njenih krempljev, ste želeli še več! Česa, poniževanja?! Ne, temveč evforičnega počutja z začetka vajine zveze, občutka vrednosti, celo večvrednosti, ki ga je zbujala v vas. Bili ste že zasvojeni ...

15 ali 20 let pozneje vas bo takšna prijateljica odvlekla v Padovo na koncert, čeprav ste ji povedali, da imate naslednji dan zjutraj zelo pomemben sestanek, ki bo odločilno vplival na vašo kariero. Spotoma bi si rada kupila še sandale za rojstni dan, pravi ... Moledujoče vas prosi in vi – privolite. Kako ji vendar reči ne, ko pa ima skorajšnji rojstni dan in ste zaradi tega tako ali tako na trnih?!

Bog ne daj, da bi ji rekli, da bi bilo pametneje, če bi vsaj rezervirali hotel vnaprej, ali da morda raje ne bi šli, da boste lahko na sestanku spočiti in polni idej, ali da imate ta dan že načrte z družino ... Uh, le kdo bi nekomu, ki je tako zelo kul, rekel nekaj tako dolgočasnega? Vi že ne, saj nočete biti niti v svojih očeh tako normalni, dolgočasni, predvidljivi, kaj šele pred takšno zmagovalko. Dala bi vam občutek, da niste le vse to, temveč da ste nič. In vaši samozavesti bi to prisolilo nov udarec.

A zdaj je prišlo že tako daleč, da ste postali utrujeni od njenih večnih pasivno agresivnih zahtev pod krinko prijateljstva.

Ugotovili ste, da je vse vaše življenje podrejeno njenim muhastim željam. Na koncu je vedno vse po njeno. Vsako zgodbo obrne tako, da je ona videti svetnica, vi pa prava hudičevka. Zato ste se ji začeli po malem izogibati. Ko zazvoni telefon in se na zaslonu izpiše njeno ime, se v želodcu naredi kepa. Spet boste poslušali eno in isto odo sami sebi z naslovom Jaz, jaz in jaz.

Najprej vam bo za predjed postregla s krivico, ki se ji godi v družini, ker ima njena sestra že otroka in mama ni več pripravljena vse dneve poslušati njenih tegob, saj čuva pamža. V vas želi vedno znova vzbujati sočutje, zdaj pa predvsem tudi krivdo, ker je za vas naredila vse in še več, vi pa ji ne stojite ob strani v težkih trenutkih. Dan prej ste jo namreč šele uro in pol po njenem neodgovorjenem klicu poklicali nazaj, medtem pa bi si ona lahko že kaj naredila, ko pa ji je tako hudo pri srcu. Res se niste mogli takoj odzvati na njen klic, počasi vam postaja slabo od njenih litanij ...

Zdi se, da se je spremenila – nič več ne deluje tako suvereno in samozadovoljno kot prej, zdi se ranljiva, preobčut­ljiva, skoraj na meji, če govorimo o čustvenih izpadih. Naenkrat se obnaša, kot da se je ves svet – ki je bil prej njen – zarotil proti njej. Je to povezano s tem, da je vam uspelo dobiti moškega, s katerim se res dobro razumeta (kljub njenim podlim potuhnjenim poskusom, da bi vam ga priskutila, še preden ste ga dobro spoznali)? In vi ... vi se še vedno vedno znova oglasite na telefon in jo poslušate. Ali pa ji vrnete klic v trenutku, ko imate spet dovolj energije zanjo.

Vprašanje ostaja. Zakaj ženske sprejmemo v svojo bližino takšne strupene prijateljice, ki nam onesnažujejo življenja, in jim dovolimo celo ostati, tudi ko postane že res grdo?

Moški bi le redko privolili v takšno 'prijateljstvo': so preprostejša bitja, kar zadeva odnose – če jih nekdo užali ali poniža, se takoj odzovejo in dajo vedeti, da jim takšno vedenje ni sprejemljivo. In kadar zaznajo nevarnost, ocenijo, ali se morajo z njo soočiti ali preprosto umakniti. Ženske pa kopljemo in kopljemo po sebi, saj smo sveto prepričane, da smo same krive, če nekdo z nami tako ravna. Krivdo prevzamemo nase in ostanemo v slabem odnosu. Zakaj to počnemo? Je to slaba samopodoba, občutek manjvrednosti, celo nevrednosti?

Ljudje smo drug drugemu najmočnejši stimulans, to je dejstvo. Skoraj nič nas ne more tako zelo napolniti z voljo do življenja kot druženje s človekom, ki nas spodbuja, opogumlja, v nas vzbuja občutek vrednosti, moči. Sploh če smo bili pred srečanjem z njim negotovi, nesamozavestni, zato pa tudi čisto neživljenjski. Gre za to, da je – vrnimo se kar k 'prijateljici' – takšna ženska že takoj na začetku poznanstva odkrila vaše najšibkejše točke, in medtem ko vam bo na tem področju krepila samozavest, bo v vas vzbujala lažen občutek vrednosti, pomembnosti, počutili se boste ljubljene.

Če je vaša šibka točka na primer neseksi videz in sami nimate dovolj poguma za spremembo, vas bo takšna prijateljica prijazno spodbudila k njej – naličila in oblekla vas bo tako, da se boste počutili kot boginja.

Ja, takšna karizmatična prijateljica bo na vas sprva delovala kot stimulans oziroma kot alkohol: najprej se boste počutili zelo samozavestno in močno, kot da lahko osvojite svet, že naslednji dan pa boste verjetno povsem na tleh – brez energije, depresivni, izpiti do konca. Če je vaša samopodoba slaba in potrebujete nekoga, ki vas ves čas spodbuja in vodi, nekoga, močnejšega od vas, potem ste zanjo najlažji plen. Medtem ko se boste končno počutili dobro v svoji koži, pa se bo ona opijala z vašo predanostjo oziroma že kar odvisnostjo od nje.

Takšni sociopati (verjetno je to pretežka beseda za slabo prijateljico, pa vendar) ne premorejo resničnih čustev do drugih, intelektualno pa so pogosto zelo močni – kot bi igrali šah, predvidijo vsako vašo potezo, samo da lahko izčrpajo vašo pozornost.

Naša ljubezen do njih, do 'močnih' žensk, ki si upajo biti srečne in celo več od tega – ki si srečo na silo vzamejo, če je treba – pogosto meji na strast. In strast je običajno povezana z občutki ljubosumja. Če je v bližini vaše strupene prijateljice kdo drug, ki je nenadoma zanimivejši in zabavnejši od vas, boste trpeli.

In to je neizogibno, to se bo zgodilo slej ko prej, našla si bo novo žrtev, ko bo dosegla svoje, saj takšne ženske do nas ne čutijo ljubezni niti česa drugega, gojijo le eno samo strast: igro in zabavo ob dejstvu, da vi vedno globlje drsite v obsedenost z njo. To jih dela močne. Nekje v globini, v svojem bistvu, so verjetno še precej bolj uboge oziroma negotove od nas, nekje v sebi nimajo prav nikakršne resnične moči, in so prav zato morale poustvariti takšno umetno vlogo neustrašne ženske, ki jo lahko živijo ... A to ni naša težava, to je problem, ki naj ga rešujejo terapevti.

Če ste se prepoznali v teh vrsticah, čim prej prekinite neusmiljeno in nesmiselno igro, znebite se zle kraljice in si poiščite pravo prijateljico. Takšno, ob kateri se ne boste počutili evforično ali nadčloveško, le prijetno, varno in zares sprejeto.

Njena izkušnja

»S takšno prijateljico se počutiš kot na vrtiljaku. Najprej sem bila zanjo najpomembnejša, vsi njeni stavki so se začenjali z midve, vzbujala mi je občutek samozavesti, ki mi ga je drastično primanjkovalo, z njo sem se v družbi počutila močnejšo, zaželeno, seksi ... Nato pa mi je z danes na jutri pokazala zobe. Ker si zaradi pomembnega dogodka – bratove poroke – nisem mogla vzeti časa zanjo in ji posvetiti vikenda (pozneje mi je povedala, da se je počutila povsem zavrženo in osamljeno, saj se je sprla s sosedo in ni mogla z nikomer deliti ostudnih besed, ki ji jih je navrgla), me je začela kaznovati tako, da se ni oglašala na moje klice; ko se je končno oglasila, pa je bila zadržana, distancirana, hladna.

Na zabavo, kamor naj bi odšli skupaj, se je odpravila s sosedo (ja, tisto, s katero se je pred kratkim na smrt sporekla). Trudila sem se okoli nje, potrošila vso energijo, da bi se ji nekako oddolžila, ona pa je samo jemala in jemala, izpila me je do dna, nikoli pa mi ni dala občutka, da mi je oprostila. Tudi ko je bilo videti, da je vse po starem, me je v družbi od takrat naprej tiho poniževala, mi spodkopavala samozavest tako, da je po malem izdajala moje skrivnosti, zaupane njej, in na koncu je začela povzdigovati neko drugo kolegico, se družiti z njo in mene zanemarjati.

Zdi se mi, da še danes, ko je minilo že skoraj leto dni, odkar sva prekinili stike, nimam zares miru pred njo – trenutno hodi na zmenke z moškim, v katerega sem bila zaljubljena v času najinega 'prijateljstva' in o katerem sem ji pripovedovala vse, tudi najbolj delikatne detajle.« Nika, 28 let

Priredila: Nina Pretnar