Se vam je že zgodilo, da vam je prodajalka ponujala brezšivno spodnje perilo iz mikrovlaken in vas prepričevala: »Seveda so hlačke bombažne! « Ste na vprašanje o sestavi krila kdaj dobili odgovor: »Platneno je.« (Platno je le način tkanja in nima nobene povezave s surovinsko sestavo.) Ali pa ste se, potem ko ste se končno znašli med množico listkov všivne etikete, spraševali, kaj že pomeni ta nenavadna oznaka pri navodilih za vzdrževanje?
Porabniki si danes, tudi ko nakupujemo oblačila, želimo biti vse bolj informirani ter izobraženi in za svoj denar želimo dobiti le najboljše. Kratek seznam strokovnih terminov iz tekstilstva je lahko v pomoč pri izbiranju nove garderobe.
Glede na izvor poznamo dve vrsti vlaken – naravna in kemična. Prva so naravne vlaknate tvorbe, ki jih je ustvarila narava, kemična pa so industrijsko izdelana vlakna iz naravnih ali s sintezo dobljenih snovi. Med bolj uporabljenimi naravnimi vlakni so rastlinska, med katerimi so poznani zlasti svila, lan, konoplja in juta, ter živalska, kot so volna, različne vrste dlak (moher, kašmir, zajčja dlaka) in različne svile (iz gojenih ali divjih sviloprejk). Kemična so lahko pridelana iz naravnih sestavin, od katerih so najbolj razširjena viskozna vlakna, ali iz sintetičnih, med katerimi so bolj znani poliamid, poliester in elastan. Treba se je zavedati prednosti in slabosti posameznih vlaken. Pravilna surovinska sestava je odločilna za estetsko in uporabno vrednost izdelka.
Dobro je vedeti:
- Viskoza ni naravno, ampak kemično vlakno. Nastane tako, da celulozo (bukev ali smreka) s posebnimi postopki raztopijo in nato z vlivanjem oblikujejo vlakna.
- Poliamidna vlakna so po kemični sestavi na las podobna volni.
- Ekološka revolucija v osemdesetih letih je širila prepričanje, da so bela oblačila ekološka, saj niso barvana, v resnici pa je postopek beljenja za naravo veliko bolj škodljiv kot barvanje.
- Nakup bombažne majice je bolj neekološki kot na primer poliamidne. Pridelava bombaža je neverjetno agresivna do narave, saj se uporablja čedalje več pesticidov in insekticidov (ki so ne nazadnje tudi del končnega izdelka).
- Naylon je le generično ime za poliamid, dacron za poliester, lycra za elastanska vlakna, tactel micro ali microfibra za poliamidna mikrovlakna, rayon pa za viskozo.
- Mikrovlakna so izjemno tanka sintetična vlakna (pri razvoju so se zgledovali po svili), ki so po surovinski sestavi največkrat poliamidna ali poliesterna.
- Coca-cola se je vključila v recikliranje svojih plastenk. Predelajo jih namreč v termovelur (flis). Na plastenkah je oznaka PET, kar je ameriška kratica za poliester.
Vsako oblačilo mora imeti tudi všito etiketo.
Zaradi teženj po pocenitvi izdelkov te izdelujejo iz manj kakovostnih, grobih in trših materialov. Ker se oblačila prodajajo množično po vsem svetu, so navodila v vseh jezikih. Listki, ki jih je čedalje več, so grobi in vse daljši in so neprijetna nadloga pri nošenju, še zlasti če oblačilo oblečemo na kožo, zato jih po prihodu iz trgovine nemalokrat odrežemo. A na težavo naletimo že pri prvem pranju, saj ne vemo, katera temperatura je primerna. Treba je pohvaliti proizvajalce, ki so odkrili, kako rešiti tudi to zagato. Navodila za vzdrževanje natisnejo, izvezejo ali vkomponirajo kot vzorec v pletenino, in sicer na notranjo stran oblačila.
Oznake pogostejših vlaken.
Bombaž CO
Juta JU
Konoplja HA
Lan LI
Strižena volna WV
Volna SE
Svila WO
Elastan EL
Poliamid PA
Poliester PES
Viskoza CV
Tina Curk
Fotografija Aleksander Štokelj
