Tristo kosmatih!

Ko ženska reče, da gre na depilacijo, vselej pomislim na eno stvar: noge, depilirat si gre noge. Vendar ni tako, večina žensk z depilacijo še vedno – in naj vas spomnim, da smo na pragu pomladi leta 2011, da je gospa Beckham vmes zlezla iz vrečke Marca Jacobsa, v kateri je kot zagorela kura pristala za kampanjo pomlad-poletje 2008 in odložila svoje umetne košarice, gospa Kidman pa je nehala spati z botoksom – misli na brazilsko. Sredi velike vrnitve k naravnemu, če lahko tako poimenujemo ta za zvezdnice velikanski korak, se spolno, poslovno in družabno aktivna populacija žensk in deklet po toliko letih, toliko tektonskih trendovskih premikih (verjemite mi, bilo jih je več kot le zadnji preskok z Balmaina na Céline), odloča za popolno iztrebljanje svojih kosmatih nagnjenj.

Žensko spolovilo je postalo gadget, gladko kot iphone, androidno in končno bleščeče čisto, ja, tako, kot če bi se ga lotil Mr. Muscolo. Štiriindvajset ur na dan pripravljeno za akcijo, za bikini, za zdravnika, komu mar, če ni nič od tega tudi res na urniku. Kot da bi to dalo ženskam popolno kontrolo nad lastno seksualnostjo, nesluten dodatek k svobodi, ki jo je v času p. b. š. (pred brazilskim štetjem, v šestdesetih) prinesla kontracepcijska tableta. Biti spodaj brez je prineslo prepričanje, da si potemtakem tudi zgoraj brez, brez predsodkov, zadržkov, zgoraj brez partnerja (ja, nobenih misijonarcev), kot da bi vsi pozabili, da se je tista prva seksualna revolucija zgodila s pragozdom med nogami.

Črni gozdiček

Bila sem prepričana, da bomo nehale biti članice tega kluba, ko smo iz predala s spod­njim perilom zabrisale še zadnje ostanke dokazov, da smo kadarkoli pristale na to, da smo nosile – joj, že z jezika mi gre težko, zveni tako turbofolk in zagotovo ni v vokabularju Phoebe Philo, ki naj si, če to slučajno bere, zapre ušesa – tangice. Stavit bi šla, da bo navdušenje nad brazilsko depilacijo izpuhtelo čez noč, kot je nekega lepega dne nad francosko manikiro, o kateri najbrž največ pove to, da z njo nikoli nismo videli nobene Francozinje. Tudi magična besedica 'brazilska' me je pustila hladno, zvenela je tako jedro in polno, k čemur nisem ravno stremela. Na kratko: brazilka je, v karkoli jo že zavijemo, porno, naj je vmes postala še tak civilizacijski standard. Priti v savno, polno žensk v dvajsetih in tridesetih, je, kot bi stopil v cvetličarno, njihovi organi odprti kot cvet, in naj vam povem, da ti, ko niso v napeti vzburjeni fazi, ampak lenobno počivajo, niso videti tako strašno seksi, malo zavese bi utrujenim ustnicam prišlo prav.

Če si tam spodaj pustiš karkoli rasti, je skoraj tako, kot da bi si nazaj zaštrikala deviško kožico, za samske punce je to luksuz, ki si ga ne morejo privoščiti, povprečni samec se pač ustraši vsega, kar je širše od črtice, tako smo jih razvadile. A če smo jih vmes prepričale, da je zanje dobra spirulina, jih lahko navadimo tudi nazaj na črni gozdiček.

Prva Mohikanka

Najbrž je del privlačnosti, da se to sploh gremo, tudi sladek upor: naše mame so hodile le na bikini, me pa do konca. Spomnim se, da je moja mama vsake toliko oznanila, da gre na voskanje, ki je pred poletjem vključevalo tudi bikini, toliko mi je bilo jasno, a je mene in še nekaj naključnih otrok čakalo presenečenje. Ko je moja mama v Umagu v novih, nadvse jilsanderskih neon kopalkah stopila iz bazena, je skozi mokre in čisto prosojne kopalke pokazala nekaj, kar je bilo videti kot irokeza. Še vedno vidim svojo mamo, kako najprej zagleda moj izraz na obrazu in šele potem pogleda navzdol in steče do prve brisače. No ja, še vedno vidim predvsem tisto kosmato progo. Morda mi je takrat postalo jasno, da imata moja starša spolne odnose, vsekakor je bilo potrebno veliko bananinih frapejev, da sem prišla k sebi. Pojma nimam, ali bi ta frizura danes tehnično veljala za brazilsko, takrat zanjo nismo imeli imena. Če smo bili v osemdesetih šokirani nad malo črno črtico, bi nas danes osupnilo, če bi kateri čez rob kopalk prilezla gosta odeja dlačic, kot se je zgodilo na razvpiti naslovnici albuma Amorica zasedbe The Black Crowes, izposojeni iz vintidž izdaje Hustlerja, kjer nam iz spodnjega dela kopalk z vzorcem ameriške zastave mahajo štrenaste dlačice.

Na začetku faksa sem v Španiji spoznala tipično italijansko lepotico, vsi smo se zatreskali v njeno olivno polt in bujne črne kodre. Da se ni brila pod pazduho, smo razumeli kot podaljšek njene eksotičnosti. Tako sem doživela – spet na bazenu – dobrih deset let po incidentu v Umagu, nekaj kilometrov iz Madrida, lastno Amorica izkušnjo. Nikoli si nisem predstavljala, kako seksi je videti spodnji del kopalk, ki ga rahlo dviguje neprehoden gozd.

Zadnji grm v Parizu

Helmutu Newtonu se, tako pravijo, fotoaparat ni dvignil, če ni bila kosmata, Tom Ford je lastnoročno pobril hribček Carmen Kass v G za Gucci. Oba bi pripomnila, da ne gre (samo) za seks. Ford je to naredil sredi logomanije in vse skupaj zapakiral v še eno označevanje teritorija. Na začetku letošnjega leta se je v reviji Purple Olivierja Zahma, zloglasnega ljubljenca lepega in mesenega, pojavil novi oglas na to temo, tokrat za American Apparel, hipsetersko znamko iz Los Angelesa. K AA zaviješ po osnovne kose v ne tako osnovnih barvah, lahko bi rekli subtilno, celo dolgočasno, če jih ne bi nase navlekle zelo mlade punce, ki naokrog skačejo brez modrcev, včasih tudi brez spodnjih hlačk, ležijo na postelji, delajo špago ali le voljno bolščijo v kamero, tako zelo, da lahko pod uniseks bombažnim zgornjim delom slišiš utripanje njihovih bradavičk. V tokratnem oglasu latino lolita leži na tleh v belem puloverju za pridne punčke, naslonjena je na svojo levo roko, desno nogo ima iztegnjeno, drugo pokrčeno in obrnjeno proti nam, tako da pokaže bele čipkaste spodnje hlačke. Do tukaj je to njihova klasična, mehko porno zgodba. Toda pod hlačkami se lepo vidi dobro razrasla kosmatinka. Kljub temu da znamki grozi že nekaj tožb zaradi spolnega nad­legovanja in celo bankrot, so se odločili, da bodo za svoj imidž in za mlada dekleta vendarle naredili še korak naprej ter osvobodili pošast. Morda se Evropejci še dobro spomnimo dlak in se nam zaradi njih ne zdi vredno zgražati, a v Ameriki te izobčijo, če tam spodaj pokažeš kakršenkoli šopek, zanje je to tako, kot če bi imela ženska brke – nesprejemljivo, kontroverzno, nekaj, kar stakneš na počitnicah po Evropi. Dlake so za packe in za Zadnji tango v Parizu (kjer nas danes morda prej zbode njen grm kot, no, tista druga scena).

Afro-diziak

Mar kdo res ve, kaj v 2011 pomeni 'a full bush'? Ni mi uspelo izvedeti. Ženske, ki ne prakticirajo brazilske, so enako diskretne v svoji razlagi: imajo urejen gozdiček, niso pa ravno zgovorne, kako in s čim vrtnarijo, do kam seže trata in podobno. Ujela sem nekaj o kombinaciji škarij in britvic, nastopal je tudi fantov brivski aparat. Vse, kar seže čez pregib in se odpravi po stegnih navzdol, mora biti ne glede na letni čas in četudi si poročen že petnajst let, gladka cona. Sramne ustnice so odprt teritorij, lahko so postrižene na ježka, tako kot venerin griček, lahko so malo daljše in tako malo mehkejše, lahko so tudi gladke in še vedno ne pristajajo na brazilsko držav­ljanstvo, ker je griček zelo afro; podobna zgodba se dogaja za presredkom. Tako ni enega samega odgovora, kaj naj se letos skriva pod kopalkami ali, še prej, pod malo belo obleko Calvina Kleina; zagotovo nekaj lepo vzgojenega, ki pa se že naslednji hip lahko razbesni in ujame sedemdeseta Marca Jacobsa. Novo pravilo je torej to, da jih ni, da pa je vsekakor vredno na novo odkrivati lastno džunglo in njene potenciale. Samo verjeti moramo, da lahko zapustimo meje 'Brazilije' in svobodno potujemo naokrog, same določamo, kaj je seksi in kaj, oprostite, fantje, malo preočitno.