Urbana kravica

Gotovo ste v mestu že opazili lične bele kocke, s katerih se smehlja krava in vas vabi k nakupu svežega mleka. Potrebujete le kovanec in plastenko, pa vas bo kockica razveselila z litrom dobrega kravjega mleka.

Urbana kravica - Foto: FOTOGRAFIJA SHUTTERSTOCK.COM

Kaj so mlekomati?

Gre za sodobne avtomatske naprave, v katerih je shranjeno sveže, presno mleko, namenjeno prodaji. Mleko ni na noben način obdelano, tudi toplotno ne, takšno, kakršno so izmolzli, naj bi dostavili v mlekomat.

Sterilno okolje mlekomata zagotavljajo protibakterijske UV-svetilke in poseben ventilator, ki se izklopi takoj, ko zazna gibanje uporabnika. Ventilator vzdržuje primerno temperaturo točilnega sistema, s tem pa tudi mleka, in odganja mrčes. Po vsaki uporabi se mlekomat razkuži.

Če pri točenju mleka uporabljamo svojo steklenico, moramo za njeno ustrezno čistočo poskrbeti sami, sicer je za higieno zadolžen in odgovoren lastnik mlekomata, ki mleko tudi dobavlja. Mleko mora biti v mlekomatu zamenjano po 24 urah, sicer se mlekomat ‘zablokira’ in mleka ne toči, dokler ni sveže. Kmetu, ki mleko dobavlja, se bolj izplača pravočasno zamenjati staro mleko z novim, drugače mora zamenjati ves točilni sistem, črpalke in cevčice, da je spet zagotovljena ustrezna higiena.

Mlekomat se ustavi tudi, če se temperatura v njem dvigne nad štiri stopinje in tako vpliva na kakovost mleka. V njem je vedno mleko enega proizvajalca, tistega, ki je tudi lastnik mlekomata. Mlekomati so sodobna možnost, da si vsak dan privoščimo sveže in kakovostno kravje mleko, zelo priljubljeni so v sosednji Italiji in, seveda, Švici, kjer so se najprej pojavili. Kanglice, s katerimi so otroci včasih hodili h kmetom po mleko, se v prerojeni obliki vračajo med ljubitelje mleka.

Mati, mleka bi!

Če bi Cankar cenil mleko, morda ne bi nikoli napisal črtice o kavi, zagotovo pa tisti čas ni vedel, kaj zamuja. Z mlekom se človekova prehrana začne, je vir energije, beljakovin, kalcija, vrste drugih mineralov, vitaminov, encimov in še nekaterih snovi, ki ugodno vplivajo na imunski sistem. Mnenja o tem, kako mleko in mlečni izdelki vplivajo na počutje in zdravje odraslih, so različna, vsekakor pa mleko ostaja priljubljeno. Sveže surovo mleko ohrani svoje naravne lastnosti in okus, je veliko bogatejše kot mleko iz trgovine, predvsem pa ni obdelano z nikakršnim postopkom, razen s filtracijo in z ohlajanjem temperature, ki mora biti manj kot štiri stopinje Celzija. Najbolje naj bi ga bilo uživati dva dni, pozneje pa prekuhati ali kako drugače porabiti. Lepo je, da si lahko z litrom tega mleka pričarate lastno mlekarno in ustvarite kislo mleko, jogurt, kefir, skuto . .

  • Kislo mleko
Mleko v lončeni ali plastični posodi pustite na toplem, v manj kot dveh dneh se bo skisalo samo od sebe. Skorja, ki nastane na vrhu, je kisla smetana. V hladilniku bo kislo mleko zdržalo naslednja dva dneva, pozneje lahko iz njega naredite še skuto ali sir. Kadar kisate večjo količino mleka, lahko proces kisanja pospešite tako, da vanj vlijete kislo mleko, kar postopek pospeši za en dan. Pri tem dodajate pol litra kislega mleka na tri litre surovega mleka.

  • Jogurt
Liter mleka prekuhajte (ni treba, da zavre), potem naj se ohladi na približno 40 stopinj Celzija. Če termometra nimate, imate pa vsaj malo poguma, v mleko na hitro pomočite prst. Če ne odskočite, je temperatura prava. Mleku nato dodajte jogurt iz trgovine, ki ga vanj vmešajte počasi, da ne nastanejo grudice. Zmes vlijte v kozarce za jogurt, pokrijte jih z alu folijo in čez noč (12 ur) postavite v pečico, ki ste jo segreli na 50 stopinj. Po želji lahko na dno kozarčka položite sadje ali v vse skupaj vmešate začimbe, kot je cimet. Tako pripravljen jogurt bo v hladilniku zdržal vsaj dva dni.

  • Kefir
Po okusu je podoben jogurtu, le nekoliko bolj kiselkast in osvežilen, vsebuje pa veliko več probiotičnih bakterij in kvasovk, ki skrbijo za zgledno črevesno floro in favno. Čeprav je lažje prebavljiv kot jogurt, je neprimerno bolj učinkovit pri spodbujanju prebavnega trakta, zato je njegovo uživanje še zlasti priporočljivo za ljudi z motnjami prebave. Kefir lahko naredimo iz kateregakoli mleka, ki mu dodamo kefirjevo kulturo, to so tako imenovane kefirjeve gobice, ki pospešujejo proces kisanja mleka. Gobice v mleku pustimo toliko časa, da postane ravno prav kremast, pazimo pa, da se ne zgosti preveč, kar se zgodi, če ga predolgo pustimo na sobni temperaturi. V odločilnem trenutku je treba vsebino dobro pretresti in postaviti v hladilnik, kjer naj se še nekaj časa medi. Kefir odlijemo v steklenico ali kozarce in postrežemo.

  • Skuta
Kislo mleko prekuhajte (ni treba, da zavre). Med segrevanjem opazujte, kako se od mleka ločujeta motna tekočina, sirotka, in strjeni del, skuta. Ko se skuta ohladi, jo odcedite skozi gazo ali cedilo, odcejena kepa skute pa je pripravljena za vaš želodec – lahko jo jeste slano, sladko, s sadjem ali pusto, z njo lahko kuhate ali pečete, skuta je vsestranska.

Katja Golob

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri