A.B. | 4. 1. 2022, 22:52

Strokovnjaki pojasnili, zakaj v partnerskih odnosih uporabljamo ljubkovalnice

Profimedia

Znotraj vsakega partnerskega odnosa se odvija edinstvena dinamika, katere tempo narekujeta dva individuuma. Od njiju je v največji meri odvisno, v katero smer se bo odnos razvijal in kakšne nove navade bosta znotraj tega odnosa vzpostavila. Tako, kot so za partnerske odnose, ki ne temeljijo na vzajemnem spoštovanju in ljubezni, značilni agresivni vzorci, grobe besede, žaljivke in občutki ravnodušnosti, tako so za partnerske odnose, v katerih prevladujeta ljubezen in spoštovanje, značilne tople besede, občutek razumevanja, varnosti in sprejetosti. V takšnih pozitivnih odnosih, kjer sta si dve osebi odkrito blizu, pa nemalokrat pride do izražanja naklonjenosti skozi uporabo ljubkovalnic in pomanjševalnic. Za osebe v bližini odraslega para, ki si pogosto s spremenjenim tonom glasu 'gruli' besede, kot so: 'miška', 'srček', 'pikica', 'piki' in še marsikaj podobnega, je lahko vse skupaj rahlo frustrirajoče, a strokovnjaki pojasnjujejo, da je tovrstno 'gruljenje' med zaljubljencema nekaj povsem naravnega in celo dobrodošlega. 

Uporaba pomanjševalnic in ljubkovalnic je, sodeč po rezultatih raziskav, prisotna v kar dveh tretjinah partnerskih odnosov, predstavljala pa naj bi izjemno pomemben povezovalen člen med dvema odraslima osebama in doprinašala k boljši medsebojni komunikaciji. 

Zakaj je temu tako? Strokovnjaki pojasnjujejo, da smo na uporabo pomanjševalnic in ljubkovalnic navajeni že od malih nog - točneje, od infantilnega obdobja dalje. Medtem, ko nas ob uporabi pomanjševalnic pri majhnih otrocih prevzame topel občutek, pa nas lahko pošteno iritira, če smo v družbi zaljubljencev, ki se redno naslavljata na takšen način in ob tem spremenita tudi ton oziroma višino glasu. Prav slednje pa naj bi bilo skupno večini parov in naj bi pravzaprav sprožalo sproščanje posebne vrste nevrotransmiterjev, ki jo imenujemo monoamini in drugi biogeni amini, kamor sodijo dopamin, serotonin, adrenalin, noradrenalin, histamin in melatonin. 

Komunikolog in avtor številnih uspešnic, Kory Floyd, je predstavil teorijo, v kateri je pojasnil, da naj bi višji ton glasu, tišje govorjenje in nežen glas - ob uporabi pomanjševalnic - označevali posebno naklonjenost, ki jo partnerja čutita eden do drugega. Takšna personalizirana komunikacija označuje tudi poseben 'intimen svet' med dvema osebama, ki je ločen od zunanjega vrveža in zato deluje še toliko bolj povezovalno ter pomirjujoče.